Prislovi prikazujejo načine, kraje, čase, količine ipd. V esperantu imajo prislovi končnico E.
- rapide = na hiter način, s hitrostjo, hitro
- bele = na lep način, z lepoto, lepo
- urbe = v mestu, -ih
- hejme = v lastnem domu, v lastnih domovih, doma
- tage = v dnevu, ob dnevih, čez dan
- matene = v jutru, v jutrih, zjutraj
- lunde = v ponedeljek, ob ponedeljkih, vsak ponedeljek
- normale = na običajen način, v običajnih primerih, navadno
- multe = v veliki količini, mnogo
- alveninte = po prihodu
Pri krajevnih prislovih se lahko pojavi tožilniška končnica N za smer: urben = "k mestu, -om", hejmen = "k lastnemu domu, domov". Vendar ne more prislov nikoli dobiti končnice J.
Za stopnjevanje uporabljamo prislove skupaj z besedicama pli in plej.
Uporaba prislovov
Prislov lahko nastopa kot prislovno določilo glagola:
-
Ili manĝas rapide. - Jedo hitro.
Rapide je prislovno določilo od manĝas in prikazuje način jedenja.
-
Urbe troviĝas multaj restoracioj. - V mestu se nahaja mnogo restavracij.
Urbe je prislovno določilo od troviĝas in prikazuje kraj nahajanja.
Prislovno določilo se lahko nanaša tudi na celoten stavek:
-
Kompreneble mi iros. - Razumljivo, da bomo šli.
Kompreneble se nanaša na celoten stavek. Ne prikazuje načina, kako bomo šli, ampak komentira dejstvo, da bomo šli. Tisto celo dejanje je razumljivo.
Prislov lahko nastopa tudi kot opis pridevnika, drugega prislova in prislovne besedice:
- Ĝi estas sufiĉe granda. - Ono je zadosti veliko.
- Li manĝas terure multe. - On je strašno veliko.
- Ili revenos treege baldaŭ. - Vrnili se bodo zelo zelo kmalu.
Prislov je lahko tudi povedkovo določilo nedoločnika ali odvisnega stavka:
-
Estas amuze labori. - Zabavno je delati.
Amuze opisuje besedo labori.
- Multe maĉi estas necese por bona digesto. - Za dobro prebavo je treba mnogo žvečiti. (... dobro prežvečiti.)
Pridevniki in prislovi so si zelo podobni. Zadeva, ki jo hočemo opisati, določa, ali naj uporabimo pridevnik ali prislov.
Količinski prislovi se lahko uporabljajo, kakor da bi bili samostalniki: Tie loĝas multe (= multo) da stranguloj.
Prislovne besedice
Nekatere izmed besedic lahko v esperantu nastopajo v stavku kot prislovi, a nimajo končnice E. Takšne so tabelne besede z E, EL, OM, AM in AL, besedice pli in plej, besedica ne, besedice ĉi, for, ankoraŭ, baldaŭ, hodiaŭ, hieraŭ, morgaŭ, jam, ĵus, nun, plu, tuj, ajn, almenaŭ, ankaŭ, apenaŭ, des, do, eĉ, ja, jen, jes, ju, kvazaŭ, mem, nur, preskaŭ, tamen, tre in tro. Prislovne besedice so v načelu prislovi, a jih v tej slovnici imenujemo prislovne besedice, da jih jasno razločimo od tistih prislovov, ki imajo končnico E.