Opuščanje končnice O
Končnico O pri samostalniku lahko izpustimo. Tedaj napišemo opuščaj (apostrof) namesto O. Takšna opustitev končnice O je možna, kadar ne sledi katera izmed končnic J ali N. V izgovorjavi ostane naglas na istem samoglasniku, kakor da bi bil O še prisoten:
- turmento → turment' (turmEnt')
- historio → histori' (historI')
- metroo → metro' (metrO').
- ĉielo → ĉiel' (ĉiEl').
Ne moremo uporabiti opuščaja namesto končnice A, končnice E ali glagolske končnice. Bodimo tudi pozorni, da ni mogoče opustiti končnic ON, OJ in OJN. Har' je vedno enako kot haro, nikoli ni haron, haroj ali harojn.
Pri tistih tabelnih besedah, ki se končajo z O, končni vokal "o" ni prava končnica O in zato ga ne moremo nadomestiti z opuščajem. Ne moremo torej uporabljati ki', ti', i', ĉi', neni' namesto kio, tio, io, ĉio, nenio.
Apostrofiranje člena la
Samoglasnik "a" v določnem členu la lahko opustimo in nadomestimo z opuščajem → l'. To skrajšano obliko uporabimo raje le za predlogi, ki se končujejo s samoglasnikom: ĉe l', tra l', pro l':
- Liberigu nin Dio, de l' sovaĝaj Normandoj! - Osvobodi nas, o Bog, divjaških Normandijcev!
Zapomnite si, da se l' piše kot ločena beseda: de l' maro (ne de l'maro', niti del' maro).
Zlasti v pesništvu
Opuščaji se uporabljajo predvsem v pesništvu v izogib preštevilnim samoglasnikom.
Post longa migrado sur dorna la voj'
Minacis nin ondoj de l' maro;
Sed venkis ni ilin kaj velas kun ĝoj'
Al verda haven' de l' homaro.
Post longa batalo, maldolĉa turment'
La stela standardo jam flirtas en vent'.
V običajnem jeziku so opuščaji zelo redki. V govorjenem jeziku se zgodi opuščanje komaj kdaj.
Dank' al
Opuščaj se tradicionalno uporablja v izrazu dank' al, ki prikazuje vzrok nečesa dobrega, = "pro la (favora) influo de". Dank' al nastopa v vsake vrste jeziku, tudi v govorjenem:
- Jes, dank' al Dio, ĉio estas en bona ordo. - Da, hvala Bogu, vse je v dobrem redu.
- Dank' al lia instruado mi sukcesis en la ekzameno. - Po zaslugi njegovega poučevanja sem uspel pri izpitu.
Z enakim pomenom bi lahko uporabili danke al.
Un'
Kadar štejemo takte, ritme ipd., lahko uporabimo skrajšano apostrofirano obliko števnika unu:
- Un'! du! un'! du! — La soldatoj marŝis. = Unu! du!... - En'! dva! en'! dva! - so korakali vojaki.
- "Un', du, tri, kvar", li kalkulis laŭte. = Unu, du... - "En', dva, tri, štiri", je glasno štel.
Un' lahko nastopi le samostojno kakor medmet, kot je v spodnjih primerih. V običajnih stavkih ne more nastopiti. Na primer ni mogoče: Mi havas nur un' amikon. Mogoče je le: Mi havas nur unu amikon.