K vsebini

Pli, plej

Da pokažemo stopnje primerjanja uporabljamo pli in plej, ki običajno opisujeta pridevnike ali prislove, pa tudi druge besede.

Pli

Pli prikazuje, da opisani lastnost, način, dejanje in podobni prekašajo nekaj drugega, s čimer primerjamo. Da pokažemo, kaj izraz s pli prekaša, uporabimo besedico ol:

  • La papero estas tre blanka, sed la neĝo estas pli blanka. - Papir je zelo bel, a sneg je bolj bel.

    Belina snega prekaša belino papirja.

  • Mi havas pli freŝan panon, ol vi. - Jaz imam bolj svež kruh kot ti.

    Svežina mojega kruha prekaša svežino tvojega kruha.

  • Nu, iru pli rapide! - No, pojdi hitreje! (bolj hitro)

    Tvoja hitrost naj bo večja od sedanje hitrosti.

  • Du homoj povas pli multe fari ol unu. - Dva človeka lahko naredita več kot eden.

    Količina, ki jo lahko naredita dva človeka, prekaša količino, ki jo lahko naredi en človek.

  • Mia frato diris al Stefano, ke li amas lin pli, ol sin mem. - Moj brat je rekel Štefanu, da ga ljubi bolj kot samega sebe.

    Brat ljubi in Štefana in samega sebe, a njegova ljubezen do Štefana prekaša njegovo samoljubje.

  • Mieno lia montris pli suferon, sed ne koleron. - Njegov izraz obraza je kazal bolj trpljenje, ne pa jezo.

    Izraz obraza je kazal različne zadeve, a trpljenje je kazal bolj močno.

  • Ĝi eĉ unu minuton pli ne povus elteni. Pli = pli longe. - Tudi eno minuto več ne bi mogel zdržati. Več = bolj dolgo.
  • Restas ĉirkaŭ dek personoj, ne pli. Pli = pli multaj. - Ostane okoli deset oseb, ne več. Več = bolj številni.

Ne zamenjujte pli z besedico plu, ki prikazuje, d dejanje ali stanje ne preneha, ampak traja. Plu je časovna besedica: Tenu ankaŭ plu ĝin en sekreto. = Ne ĉesu teni ĝin en sekreto. Daŭrigu teni ĝin en sekreto. Ni ne ĉesis labori, sed plu faris niajn taskojn. Mi plu amos vin ĝis la morto.

Pli lahko prikazuje čas samo, če je prisotna druga časovna beseda ali pa je zaradi samoumevnosti izpuščena.

  • Li rakontis plu. = Li daŭrigis sian rakontadon. - Pripovedoval je dalje. = Nadaljeval je svoje pripovedovanje.
  • Li rakontis pli. = Li rakontis pli multe da aferoj. - Pripovedoval je več. = Pripovedoval je o še več zadevah.
  • Li ne vivos plu. = Li ne vivos pli longe. - Ne bo živel več. = Ne bo živel bolj dolgo.
  • Mi pensas, ke ĝi estos konstruata pli [longe] ol tri jarojn. - Mislim, da bo stvar grajena več [bolj dolgo] kot tri leta.

    Tu ni možen plu, ker sledi izraz z ol, ki zahteva pli ali podobno besedo.

Plej

Plej prikazuje, da opisani lastnost, način, dejanje in podobni prekašajo vse druge, s katerimi jih primerjamo. Lahko so vsi drugi, ki obstajajo, ali vsi drugi v okviru konteksta:

  • Aŭgusto estas mia plej amata filo. - Avgust je moj najbolj ljubljen sin.

    Ni sina, ki bi ga bolj ljubil.

  • Ŝi prenis la plej belan arĝentan vazon, kiu estis en la loĝejo. - Vzela je najlepšo srebrno posodo, ki je bila v stanovanju.

    Tam ni lepše posode.

  • Li estas tre ekkolerema kaj ekscitiĝas ofte ĉe la plej malgranda bagatelo. - On je zelo razdražljiv in se često razburi pri najmanjši drobnariji.
  • Li ekaŭdis bruan tonon, kiu povis ektimigi la koron eĉ de plej kuraĝa viro. - Zaslišal je bučen zvok, ki lahko prestraši srce celo najbolj hrabrega moškega.
  • Plej multe li amas, ke oni lin bone akceptu, ke la regalado estu bona. = Li plej amas, ke... - Najbolj ima rad, da ga dobro sprejmejo, da je pogostitev dobra. = Najraje ima, da ...

Da pokažemo tisto skupino, znotraj katere velja izraz s plej, običajno uporabimo predlog el: Ŝi estas la plej saĝa el ĉiuj, kiujn mi konas. Lahko tudi pokažemo, kje izraz s plej velja s pomočjo en, sur, inter ali drugim krajevnim predlogom: Ĝi estas la plej alta montaro en Azio.

Kadar primerjamo točno dve zadevi, izgine razlika med la pli in la plej. Če je ena zadeva od dveh večja kot druga, je samoumevno tudi največja izmed njih:

  • Ĝi estas la pli bona el la du. = Ĝi estas la plej bona el la du. - Ono je bolj dobro izmed njiju. = Ono je najboljše izmed njiju.

Če rečemo la pli, sta lahko običajno dve primerjani zadevi in ni potrebno dodati "el la du":

  • Ŝi estas la pli aĝa. = Ŝi estas la plej aĝa el la du. - Ona je starejša. = Ona je starejša izmed njiju.

Vendar v nekaterih kontekstih nista nujno samo dva: Ĉu tiu estas unu el viaj malpli aĝaj fratinoj? Ne, ŝi estas la pli aĝa. Ona je tista izmed mojih mnogih sester, ki je starejša od mene.

Mnogi celo mislijo, da je treba uporabiti la pli, kadar primerjamo dve zadevi in da je tedaj la plej narobe. Vsekakor je često bolj elegantno uporabiti la pli.

Malpli, malplej

Za primerjanje lahko uporabimo tudi obliki malpli in malplej:

  • Via pano estas malpli freŝa, ol mia....pli malfreŝa... - Tvoj kruh je manj svež kot moj.
  • La amaso kuris malpli rapide ol la veturilo, kiu ruliĝis tre rapide....pli malrapide... - Množica je tekla manj hitro kot vozilo, ki se je kotalilo zelo hitro. = ... bolj počasi ...
  • Ĝuste tie troviĝas unu loko, kiu, estante malplej facile komprenebla, malplej bone aperis en la traduko....plej malfacile... ...plej malbone... - Ravno tam se nahaja neko mesto, ki je izpadlo, ker je najmanj lahko razumljivo, najmanj dobro v prevodu. ≈ ... najtežje ... ... najslabše ...
  • Tiu estas la malplej taŭga el ĉiuj....plej maltaŭga... - Tisti je najmanj sposoben od vseh. ≈ ... najbolj nesposoben ...
  • Li estas la malpli aĝa frato (el la du fratoj)....la pli juna... - On je manj stari brat (od dveh bratov). ≈ ... mlajši ...

V nekaterih primerih lahko v takšnih stavkih po želji premaknemo predpono MAL, vendar je pogosto razlika v odtenku. Ta razlika je lahko tudi velikanska: Li estas malpli bela ol vi. Li estas pli malbela ol vi. Prva različica je poklon, druga pa je žalitev.

Kiel eble plej

Izraz kiel eble plej izkazuje voljo nekaj maksimirati. Prikazuje, da naj uporabimo vse možnosti za doseganje najvišje stopnje:

  • La vortaro devis havi amplekson kiel eble plej malgrandan. - Slovar mora imeti kar (se da) najbolj majhen obseg.

    Čim manjši, tem bolje.

  • Diru kiel eble plej rapide, per kio mi povas esti utila al vi! - Povej kar (se da) najhitreje, da ti bom lahko koristil!

    Uporabi svojo največjo hitrost!

Druga priljubljena različica je plejeble: Faru tion plejeble rapide!

Ne zamešajte kiel eble plej s kiom eble (plej/pli), ki ima omejitven odtenek. Medtem ko kiel eble plej spodbuja k maksimumu, kiom eble (pli/plej) prikazuje, da obstajajo meje za možnosti:

  • Estas dezirinde ke ĉiuj uzu la novajn vortojn kiom eble egale. - Zaželeno je, da bi vsi uporabljali besede kolikor mogoče enako.

    Popolna enakost verjetno ni mogoča.

  • Mi kiom eble evitas tiun vorton. = Mi vere provas eviti tiun vorton, sed povas esti, ke tio ne ĉiam eblas. - Tej besedi se izogibam kolikor (je) mogoče. = Res se poskušam izogniti tej besedi, a lahko se zgodi, da to ni vedno mogoče.
  • Li devas — kiom tio estas ebla — uzi lingvon kiom eble plej neŭtralan. - On mora - kolikor je to mogoče - uporabljati kolikor mogoče najbolj nepristranski jezik.

Druga različica z omejitvenim odtenkom je laŭeble plej.

Kiel in ol

Z besedicama kiel in ol lahko pokažemo, s čim primerjamo. Pri takšni uporabi sta kiel in ol podobna predlogom, a tudi podrednim veznikom. Lahko rečemo, da tvorita lastno vrsto besed: primerjalne besedice.

S kiel delamo enakostne primerjave, ki pokažejo, čemu je kaj podobno. Kiel lahko sodeluje s tabelno besedo na TI ali s sama/same, a pogosto je takšna beseda zaradi samoumevnosti izpuščena.

  • Tiu ĉi malfreŝa pano estas malmola, kiel ŝtono. - Ta stari kruh je trd kot kamen.

    Trdota kruha je podobna trdoti kamna.

  • Ŝiaj okuloj estis kiel du steloj. = Ŝiaj okuloj similis al du steloj. - Njene oči so bile kot dve zvezdi. = Njene oči so bile podobne dvema zvezdama.
  • Nia regimentestro estas por siaj soldatoj kiel bona patro. - Naš polkovnik je za svoje vojake kot dober oče.
  • Mi ĝojas, ke vi havas tian saman opinion, kiel mi. - Veseli me, da imaš takšno enako mnenje kot jaz.
  • Li estis kiel senviva. = Lia eco similis al senviveco. - Bil je kot mrtev. = Njegov izgled je bil podoben mrtvosti.
  • Sentu vin tute kiel hejme. - Počutite se čisto kot doma.
  • Diskuti kun li estas same senutile, kiel draŝi venton. - Razpravljati z njim je enako nekoristno kot mlatiti prazno slamo.
  • Mi zorgas pri ŝi tiel, kiel mi zorgas pri mi mem. - Skrbim za njo tako, kot skrbim za sebe.
  • La afero ne estas tia, kiel oni pensas. - Zadeva ni takšna, kot ljudje mislijo.

Z ol delamo neenakostne primerjave, ki pokažejo, čemu kaj ni podobno. Ol navadno sodeluje s pli, malpli, malsama, malsame, alia ali alie:

  • Lakto estas pli nutra, ol vino. = Lakto malsimilas al vino laŭ la nutreco. - Mleko je bolj hranljivo kot vino. = Mleko ni podobno vinu po hranljivosti.
  • Mi havas pli freŝan panon, ol vi. = Se oni komparas kun vi (kun la pano, kiun vi havas), mi havas pli freŝan panon. - Jaz imam bolj svež kruh kot ti. = Če primerjamo s teboj (s kruhom, katerega imaš), imam jaz bolj svež kruh.
  • Vi estas pli ol beleta, vi estas bela! - Vi ste bolj kot čedni, vi ste lepi!
  • Ŝi estis ankoraŭ pli bela ol antaŭe. - Bila je še lepša kot prej.
  • Pli bone ne fari, ol erari. - Bolje ne delati kot grešiti.
  • Ĝi estis al mi pli kara, ol mi povas diri. - Bila mi je bolj draga, kot morem povedati.

Pri preferi (prefere, prefero ipd.) lahko prikažemo neprednostno zadevo s kakšno besedico. Pred nedoločnikom uporabimo ol, včasih anstataŭ. Pred samostalnikom ali zaimkom navadno uporabimo al, a tudi antaŭ, kontraŭ in anstataŭ je mogoče:

  • Tiam Dio inspiris al mi la ideon ekbruligi mian liton, prefere neniigi mian domon per fajro, ol permesi, ke la granda amaso da homoj mizere pereu. - Tedaj mi je Bog narekoval idejo zažgati svojo posteljo, da raje uničim svojo hišo z ognjem, kot da dovolim, da je velika množica ljudi žalostno pogubljena.
  • Mia edzino preparas manĝojn, kiujn mi certe preferas al la manĝoj el la kuirejoj de la plej bonaj hoteloj. - Moja žena pripravlja jedi, katere imam gotovo raje kot jedi iz kuhinj najboljših hotelov.
  • Li ne atentas la vizaĝon de princoj, kaj ne preferas riĉulon antaŭ malriĉulo. - On se ne ozira na obraz princev in ne daje prednosti bogatašu pred revežem.
  • Preferos la morton ol la vivon ĉiuj restintoj. = ...ol elekti la vivon... - Vsi, ki bodo ostali, bodo raje izbrali smrt kot življenje. = ... kot izbrali življenje ...

    Ol se nanaša na izpuščeni samoumevni nedoločnik. Zato uporabimo ol.

Kiel in ol skupaj z funkcijskimi kazalniki

Če se za primerjalnim kiel ali ol pojavi samostalniški stavčni člen (ali zaimek) brez funkcijskega kazalnika, se primerjava nanaša na osebek stavka. Zadeva s kiel ali ol je na nek način osebek v stavkovi zamisli. Takšen izraz s kiel ali ol lahko ustreza tudi drugi stavčni funkciji, ki nima funkcijskega kazalnika, npr. povedkovo določilo.

Če želimo, da je tak primerjalni izraz zaradi samoumevnosti izpuščen, moramo uporabiti funkcijski kazalnik, da to pokažemo:

  • Mi elektis lin kiel prezidanto. - Izbral sem ga kot predsednik.

    Izpuščena misel: Prezidanto elektis lin. Predsednik sem bil jaz, osebek stavka.

  • Mi elektis lin kiel prezidanton. - Izbral sem ga kot predsednika.

    Izpuščena misel: Mi elektis prezidanton. On je postal predsednik, predmet stavka.

  • Li amos sian landon pli ol ĉiuj aliaj landoj. (Ĉiuj aliaj landoj amos lian landon malpli.) - On bo ljubil svojo deželo bolj kot vse druge dežele. (Vse druge dežele bodo manj ljubile njegovo deželo .)
  • Li amos sian landon pli ol ĉiujn aliajn landojn. (Li amos ĉiujn aliajn landojn malpli.) - Ljubil bo svojo deželo bolj kot vse druge dežele. (Ljubil bo vse druge dežele manj.)
  • Tie la suno lumis multe pli hele ol ni. (Ni lumis malpli hele.) - Tam je sonce sijalo mnogo bolj svetlo kot mi. (Mi smo svetili manj svetlo.)
  • Tie la suno lumis multe pli hele ol ĉe ni. (Ĉe ni la suno lumis malpli hele.) - Tam je sonce sijalo mnogo bolj svetlo kot pri nas. (Pri nas je sonce sijalo manj svetlo.)
  • Li uzas Esperanton, kiel sekretan lingvon. (Li uzas sekretan lingvon.) - Uporablja esperanto kot tajni jezik. (Uporablja tajni jezik.)
  • Ŝi havas multe da ne-Esperantistoj kiel amikojn. (Ŝi havas amikojn.) - Ona ima mnogo neesperantistov kot prijatelje. (Ona ima prijatelje.)
  • Al vi kiel al esperantistoj mi volas nur diri, ke terure altaj kaj dikaj estas ankoraŭ la interpopolaj muroj. (Mi diros tion al esperantistoj.) - Vam kot (tudi) esperantistom hočem le reči, da so še strašno visoki in debeli zidovi med narodi. (To bom rekel esperantistom.)
  • Estis tie tiel lume, preskaŭ kiel dum la tago. (Dum la tago estas tiel lume.) - Tam je bilo tako svetlo skoraj kot čez dan. (Čez dan je tako svetlo.)
  • Mia frato diris al Stefano, ke li amas lin pli, ol sin mem. (Li amas sin mem.) - Moj brat je rekel Štefanu, da ga ljubi bolj kot samega sebe. (On ljubi samega sebe.)
  • Estas ja pli bone havi ion, ol nenion. (Oni povus havi nenion.) - Saj je bolje imeti nekoga kot nikogar. (Lahko ne bi imeli nikogar.)
  • Neniam mi amis lin pli multe, ol en la tago, kiam li de tie ĉi forveturis. (En tiu tago mi amis lin multe.) - Nikoli ga nisem ljubila bolj kot tistega dne, ko se je odpeljal od tu. (Tistega dne sem ga zelo ljubila.)
  • Antono devis pensi pri io alia ol pri sia ama aflikto. (Li ne pensu nur pri sia ama aflikto.) - Anton je moral misliti o nečem drugem kot o svoji ljubezenski stiski. (Ni mislil samo na svojo ljubezensko stisko.)

Včasih se izraz s kiel ali ol nanaša le na pridevek besede. Če ima takšen pridevek končnico N, pa primerjalni izraz ne sme imeti končnice N, ker primerjalni izraz ni predmet v izpuščenem stavku:

  • Li uzas domon grandan kiel palaco.Li uzas domon. La domo estas granda kiel palaco. - Uporablja hišo veliko kot palača. ≈ Uporablja hišo. Hiša je velika kot palača.

    Primerjava se nanaša le na velikost hiše. Primerjajte s: Li uzas grandan domon kiel palacon. (Li uzas palacon.)

  • Mi neniam renkontis homon (tian) kiel ŝi.Mi ne renkontis homon, kiu estas simila al ŝi. - Nikoli nisem srečal človeka (takšnega) kot ona. ≈ Nikoli nisem srečal človeka, ki ji je podoben.
  • Ĝi havas du okulojn tiel grandajn, kiel du tasoj.La okuloj estas tiel grandaj kiel du tasoj. - Ono ima dve očesi tako veliki kot dva krožnika. ≈ Očesi sta tako veliki kot dva krožnika.
  • Li lernis gravajn lingvojn, kiel la Angla lingvo kaj la Franca. (La Angla lingvo kaj la Franca estas tiaj gravaj lingvoj.) - Učil se je težke jezike kot angleščina in francoščina. (Angleščina in francoščina sta takšna težka jezika.)

    Angleščina in francoščina sta primera za tisto vrsto jezikov, katerih se je učil. Morda se ni učil ravno njiju.

  • Mi havas alian proponon, ol la ĵus prezentita. (Mia propono estas alia, ol la ĵus prezentita.) - Imam drugačen predlog kot ravno predlagani. (Moj predlog je drugačen kot ravno predlagani.)
  • Li havas korpon pli larĝan ol alta. = ... pli larĝan ol ĝi estas alta. - Ima telo bolj široko kot visoko. = ... bolj široko, kot je ono visoko.

Istovetni in funkcijski kiel

Navadno primerjalni kiel prikazuje podobnost (...tia kiel..., ...tiel kiel... ipd.), a včasih prikazuje istovetnost ali funkcijo. Tedaj pomeni kiel "ko sem kot, v vlogi kot" ali podobno:

  • Mi elektis lin kiel prezidanto. = ...estante prezidanto. ...en mia rolo de prezidanto., ...ĉar mi estas prezidanto. - Izbral sem ga kot predsednik. = ... ko sem bil predsednik. ... v svoji vlogi kot predsednik. ... ker sem (bil) predsednik.
  • Ŝi estus bona por mi kiel edzino! = ...estante edzino! ...en edzina rolo! - Ona bi bila dobra zame kot žena! = ... če bi bila žena! ... v vlogi žene!
  • Li naskiĝis kiel Franco, sed mortis kiel homarano. - Rodil se je kot Francoz, a umrl je kot kozmopolit.

    Bil je Francoz, ko se je rodil, a kozmopolit, ko je umrl.

Le kontekst lahko pokaže, ali prikazuje kiel podobnost, istovetnost ali funkcijo.

Primerjalni izrazi — ali skrajšani stavki?

Pogosto lahko nadomestimo primerjalni izraz s kiel s celim odvisnim stavkom s povedkom, a zmeraj to ni mogoče:

  • Li uzas sian hejmon kiel laborejon.Li uzas sian hejmon (tiel), kiel oni uzas laborejon. - Uporablja svoj dom kot delavnico. → Uporablja svoj dom (tako), kot se uporablja delavnica.

    Ves stavek s kiel ima enak pomen kot primerjalni izraz s kiel.

  • Mi elektis ŝin kiel prezidanton.Mi elektis ŝin (tiel), kiel oni elektas prezidanton. - Izbral sem jo kot predsednika. → Izbral sem jo (tako), kot izbiramo predsednika.

    Ves stavek s kiel ima drugačen pomen kot primerjalni izraz. Primerjalni izraz obvešča o imenovanju, ki ga je prejela. Izraz s kiel prikazuje način, po katerem je bila izbrana.

Vendar primerjalni izrazi s kiel niso (vedno) skrajšani odvisni stavki.

Nekateri mislijo, da naj bi vedno uporabljali tisto tabelno besedo na KI, ki jo uporabljamo v popolnem stavku. Tedaj često uporabljajo kia(j)(n) namesto kiel, da bi pokazali enakostno primerjavo. To lahko včasih med drugim postane zelo neelegantno:

  • Li vizitis tiajn urbojn, kia estas Parizo. - Obiskal je takšna mesta, kakršen je Pariz.Li vizitis (tiajn) urbojn kia Parizo.

    Raje recite: Li vizitis (tiajn) urbojn kiel Parizo.

  • Li loĝas en la sama urbo, en kiu mi loĝas. - On stanuje v istem mestu, v katerem stanujem jaz.Li loĝas en la sama urbo, en kiu mi.

    Raje recite: Li loĝas en la sama urbo kiel mi.

  • Li naskiĝis en la sama tago kaj en la sama loko, kiam kaj kie mi naskiĝis. - On se je rodil istega dne in na istem kraju, ko in kjer sem se rodil jaz.Li naskiĝis en la sama tago kaj en la sama loko, kiam kaj kie mi.

    Raje recite: Li naskiĝis en la sama tago kaj (en la sama) loko kiel mi.

  • Emilio havis sur si eĉ la saman veston, kiun ŝi tiam havis sur si. - Emilija je imela na sebi celo isto oblačilo, katero je imela na sebi tedaj.Emilio havis sur si eĉ la saman veston kiun tiam.

    Recite kot Zamenhof: Emilio havis sur si eĉ la saman veston kiel tiam.

Če je primerjalni izraz cel odvisni stavek, ga lahko uvedemo s kia, kiu, kiam itd., če pa je primerjalni izraz sam stavčni člen (ali nekaj stavčnih členov brez povedka), uporabimo primerjalni kiel.

Kvazaŭ

Pri primerjavah podobnosti lahko uporabimo kvazaŭ namesto primerjalnega kiel, če je podobnost le navidezna, nestvarna, in hočemo to poudariti:

  • Dum momento li staris senmova, kvazaŭ ŝtoniĝinta. - Za trenutek je obstal negiben kakor okamnjen.

    V resnici ni bil okamnjen.

  • Silente li migris tra la lando, kiu aperis al li kvazaŭ abunda fruktoĝardeno. - Po tihem se je selil po deželi, ki se mu je odpirala kakor bujen sadovnjak.
  • Ĉiu statuo sur la riĉaj sarkofagoj ŝajnis kvazaŭ ricevinta vivon. - Vsak kip na bogatih sarkofagih se je zdel kakor oživel.

V nekaterih primerih moramo uporabiti končnico N (ali drugačen funkcijski kazalnik) za primerjalnim kvazaŭ enako kot pri primerjalnem kiel: Tiesto ŝtelis filon de Atreo kaj lin edukis kvazaŭ sian propran.

Nazaj na začetek