Esperanto kot pospeševalnik večjezičnosti otrok

Smernice za učiteljice in učitelje

Uvod

Jezikovni tečaj “Pospeševalnik večjezičnosti” (Multilingualism Accelerator – MLA) je bil narejen kot uvod k učenju tujih jezikov in za pospešitev učenja le-teh. Kot je znano, so osnove Esperanta ustvarjene načrtno (planski jezik) in ima zato zelo regularno slovnico ter sistem tvorjenja besed s pomočjo korenov, pon in končnic. Zato je možno že v enem šolskem letu, po samo 60 učnih urah in s pomočjo elektronskih domačih nalog, katere učenci samostojno vadijo na svojih računalnikih, naučiti se osnov Esperanta, zadostnih, da so učenci sposobni samostojno govoriti, razumeti ter brati v okviru najmanjšega števila naučenih morfemov.

Na tečaju otroci na igriv način spoznavajo osnove analitičnega jezika in tako bolje razumejo, kako so jeziki organizirani. Razumejo, da obstajajo različne besedne vrste, termini kot so ednina in množina, dva osnovna sklona (imenovalnik in tožilnik), mehanizmi za tvorjenje stavkov, naučijo pa se tudi sestavljati nove besede iz osnovnih korenov in obrazil. Na ta način pridobivajo znanje o strukturi jezikov na splošno, razvijajo torej metalingvistično znanje.

Po le dveh urah tečaja otroci razumejo, da se vsi samostalniki končajo na -O in vsi glagoli v sedanjiku na -AS. S tem znanjem ter približno dvajsetimi osnovnimi besedami lahko samostojno sestavljajo stavke. S tem torej pridobijo pomembno metalingvistično znanje, ki jim bo pomagalo bolje razumeti slovnico - tako lastnega jezika kot tudi tujih jezikov. Drugo uro otroci prejmejo štiri kuverte, ki vsebujejo tri besedne vrste in štiri položaje v stavku, napisane na majhnih barvnih karticah. S tem ko naključno izbrane besede polagajo v isti vrstni red – najprej rdeča, nato rumena, nato zelena – ustvarjajo stavke, ki jih potem prevedejo in tako ugotovijo ali ima sestavljen stavek smiseln pomen ali ne. Ta dejavnost je pravzaprav igra in ob njej se otroci hitro naučijo, kakšno vlogo imajo samostalniki, glagoli in predlogi. Otroci se ob ustvarjanju stavkov zabavajo, poleg tega pa se naučijo novih besed.

Učna gradiva temeljijo na uporabi znanstvenega pristopa, ki se ukvarja s frekvenco besed in slovničnih prvin.

Leta 1979 so v Luzernu v Švici, med mednarodnim srečanjem esperantsko govorečih družin, izvedli zanimivo študijo o številu morfemov v vsakdanjem govoru otrok, ki jim je esperanto poleg nacionalnega jezika materni jezik. Posneli so okrog 60.000 besed in jih razdelili na morfeme. Ena od značilnosti esperanta je namreč, da lahko vse besede jasno razdelimo na morfeme, tako kot v mandarinski kitajščini. Morfeme so prešteli in na računalniku razvrstili glede na pogostost. Rezultati so bili revolucionarni: v korpusu se je pojavilo zgolj 1500 morfemov in le 467 najpogostejših morfemov je obsegalo kar 95% celotnega korpusa, najpogostejših 250 pa kar 80% korpusa. Nedavno so analizirali tudi besede iz korpusa besedil na spletu, ki so obsegala 10 milijonov besed. Rezultati so bili zelo podobni ugotovitvam iz leta 1979. Glavna razlika je bila v tem, da je korpus iz Luzerna obsegal več besed, ki jih uporabljamo v pogovoru z otroki.

Na podlagi najbolj pogostih morfemov je bil izdelan učbenik esperanta, po t.i. Zagrebški metodi. Učbenik je izšel v štiridesetih jezikih.

Tečaj MLA temelji na študijah o pogostosti morfemov v govorjenem jeziku. Didaktično gradivo, ki temelji na okrog 300 morfemih, bo otrokom omogočilo, da od samega začetka samostojno tvorijo stavke, namesto da bi se učili vnaprej določene fraze. Eden največjih izzivov pri učenju jezikov je namreč prav učenje velikega besedišča. Zato je cilj MLA kar najbolj zmanjšati količino morfemov, ki se jih je potrebno naučiti, a hkrati zagotoviti dovolj veliko besedišče za tvorjenje stavkov in prosto komuniciranje. Zato dodajanje morfemov, ki niso del tečaja, ni priporočljivo, saj to upočasni učenje.

Zamisel projekta je bila, da MLA usposobi obstoječe učitelje tujih jezikov, ki nimajo predhodnega znanja esperanta, da ga poučujejo v svojem jeziku samo s pomočjo vodiča in didaktičnih gradiv. Učna gradiva vsebujejo minimum esperanta, ki se ga učitelji, izkušeni v tujih jezikih, lahko naučijo vzporedno z učenci ter ob pripravi za učne ure.

Izvajanje tega tečaja na treh osnovnih šolah v treh državah Evropske unije je trajalo dve leti, sodelovalo je pet učiteljic, rezultati pa so bili zelo pozitivni. Odgovori, ki smo jih prejeli od učencev, učiteljic in staršev so pokazali veliko navdušenje nad tečajem. Otroci so v tečaju zelo uživali (2 šolski uri na teden), učiteljice pa so ocenile, da ni le zanimiv, temveč tudi koristen. Dva testa na koncu šolskega leta sta ocenila prepoznavanje osnovnih slovničnih pojmov v maternem jeziku ter metalingvistično znanje učencev. Teste so rešili učenci, ki so se udeležili tečaja MLA in kontrolna skupina enake velikosti. Otroci, ki so se udeležili tečaja so imeli precej boljše metalingvistično znanje od tistih, ki se tečaja niso udeležili.

MLA bo torej predstavljal koristen uvod v tuje jezike, pospešil bo učenje in hkrati izboljšal razumevanje strukture in slovnice maternih jezikov otrok. Študije, ki so jih izvedli med poučevanjem podobnih tečajev v devetdesetih letih so pokazale, da se učenje nadaljnjih tujih jezikov po učenju esperanta lahko pospeši za 25-30%. Razlika v znanju tujih jezikov med skupino otrok, ki se je učila esperanto in skupino otrok, ki se jezika ni učila, se je z leti še povečevala, kar kaže na to, da ima izvajanje tega programa dolgoročne prednosti.

Eden od ciljev MLA je spodbujanje aktivne uporabe jezika. Bilo bi torej koristno, če bi se po drugi lekciji (po dvajsetih učnih urah) lahko MLA razredi med seboj povezali in vzpostavili denimo elektronsko korespondenco. Ob zaključku tečaja svetujemo tudi organizacijo mednarodnega srečanja dveh geografsko bližnjih skupin, vendar to nikakor ni nujno.

Naj za konec navedemo še nekaj primerov propedevtičnih učinkov tega tečaja. Najprej je tukaj neposreden prenos pomena besed, ki so v različnih jezikih enake ali podobne. Če se učenci denimo kot drugi tuji jezik učijo nemščine, bodo v esperantu srečali številne sorodne besede, denimo lerni, -in-, nur, danki, trinki, itd. Če se učijo francosko, bodo spoznali sur, tablo, saluton, nomo, bona itd. in v angleščini havi, longa, letero, rapida, ŝi. Še bolj pomemben od direktnega transferja pa je skrit transfer, na primer razumevanje konceptov kot so čas, glagolski naklon, objekt ipd. Skrit transfer izvira iz metalingvističnega znanja, torej poznavanja strukture in uporabe jezikov na splošno. Kako koristno bo to znanje, je odvisno od jezika, ki ga izberemo za uvod v učenje tujih jezikov. Esperanto se je v tej vlogi izkazal za izjemno koristnega, pa naj se učenje nadaljuje z indoevropskimi jeziki, aglutinativnimi jeziki kot sta japonščina in turščina ali izolacijskimi jeziki kot je na primer mandarinska kitajščina.

Kaj morate vedeti za izvajanje tečaja?

Kaj je Pospeševalnik večjezičnosti (MLA = Multilingualism Accelerator)?

MLA je orodje, ki pomaga pri učenju tujih jezikov. Uporablja se lahko v šolah ali drugje in njegovo uporabo podpira spletna stran https://lernu.net/instruado?lang=sl. Gradivo obsega šest lekcij oziroma 60 učnih ur. Načrtujemo izdelavo dodatnih štirih učnih ur za ponavljanje in preverjanje naučenega.

Zakaj in kako lahko učenje esperanta pomaga pri učenju drugi tujih jezikov?

Učenje esperanta je za učence in učenke sorazmerno lahko.: Esperanto je planski jezik, kar pomeni, da ga je njegov avtor, poljski zdravnik Zamenhof, načrtno oblikoval – tako kot načrtno zgradimo hišo. Ob tem je Zamenhof zelo dobro premislil, kateri elementi naj sestavljajo esperanto, da se ga bo sorazmerno lahko učiti. Za osnovo je vzel različne romanske, germanske in slovanske jezike ter si zamislil Esperanto tako, da v njem ne poznamo skoraj nič nepravilnih oblik oz. izjem, ki nam sicer pogosto grenijo učenje tujih jezikov.
Učenci in učenke v esperantu nezavedno prepoznavajo prvine iz svojih jezikov.: Ker esperanto temelji na različnih romanskih, germanskih in slovanskih jezikih, vstopa učenec z učenjem tega jezika nekako na področje znanega, pa naj gre za podobnost besed (osnov in končnic) in slovničnih zgradb.
Esperanto sodi med jezike fleksijskega tipa, to je med jezike, ki izražajo slovnični pomen z menjanjem končnic.: Večina slovničnih pravil esperanta je primerljivih z maternimi jeziki učencev. To jim olajša prepoznavanje in nezavedno učenje slovničnih pravil.
Če učenec usvaja neki jezik, bo lažje usvojil naslednjega in še naslednjega.: To se dogaja, ker načine in strategije usvajanja prenašamo iz enega jezika na naslednjega. Tako povezujemo besede med jeziki, prav tako slovnična pravila (ne da bi se tega zavedali), in postopki učenja so nam že znani.
(https://www.psychologytoday.com/intl/blog/life-bilingual/201506/can-second-language-help-you-learn-third).
V tej točki MLA predstavlja most med usvajanjem jezika s stališča posameznika in jezikovno politiko danes v Evropi, ki sledi pričakovanjem staršev.

Kako se MLA vključuje v jezikovno politiko Evropske unije in pričakovanja staršev?

Spričo globalizacije in mobilnosti dandanes starši v državah Evropske unije v skladu z jezikovno politiko EU pričakujejo, da bo šola otroke naučila tujih jezikov.
(https://ec.europa.eu/education/policies/multilingualism/about-multilingualism-policy_en)
Starši tudi podpirajo zgodnje učenje tujih jezikov, saj je splošno znano, da ne smemo zamuditi obdobja v otrokovem razvoju, ko le-ta usvaja tuje jezike nekako nezavedno in pri tem uporablja strategije iz usvajanja prvega jezika oz. prvih jezikov, razen tega si izjemno hitro zapomni besede.

Zakaj uporabljati MLA za učence v starosti okrog devet let?

Nekje okrog devetega oz. desetega leta starosti otroci začnejo jezike usvajati drugače, saj razvijejo analitično usvajanje jezikov, kar konkretno pomeni, da lahko razumejo metajezikovni pristop do jezikov oz. slovnico. In kako tukaj pomaga MLA?

MLA nekako v tem obdobju ali malo prej skozi usvajanje morfemov, ki so transparentni in temeljijo na zgoraj omenjenih evropskih jezikih, pomaga pri prehodu v analitično fazo usvajanja jezikov, saj oblikuje osnovo metajezikovnega znanja, ki jo otroci aplicirajo na naslednje jezike. Seveda pri tem veliko vlogo igra, kako jih bomo učili Esperanto, da bomo zgradili ustrezno osnovo.

Kako lahko MLA vključimo v jezikovne politiko šole?

MLA ponuja učitelju predvsem pomoč pri posredovanju tujejezikovnih spretnosti, obenem pa mu pomaga graditi šolsko jezikovno politiko, saj lahko MLA vključuje glede na ponudbo tujih jezikov na šoli in zaporedje njihovega učenja.

Kaj bo še šola pridobila z MLA?

Uporaba MLA omogoča timsko delo na šoli, saj zahteva, da MLA smiselno vključimo v šolsko jezikovno politiko in predmetnike na šoli. To pomeni, da načrtujemo, kdaj naj vključimo MLA in kateri učitelj bo posrednik MLA otrokom. S tem dobi šola novo orodje za razvijanje večjezičnosti in doseganje cilja, da se naj vsak otrok v EU uči najmanj dveh tujih jezikov.

Kako je MLA uspešen pri povezovanju šole z okolico?

MLA dovoljuje tudi sodelovanje več šol in sodelovanje šole s starši in širšo okolico. Ponuja možnosti vključevanja posameznih skupin, kot so starši, stari starši, omogoča medšolsko sodelovanje in s tem pomaga pri oblikovanju lokalne jezikovne in šolske politike.

Vsekakor je zanimivo tudi povezovanje šol preko državnih meja, saj MLA omogoča otrokom, da se srečujejo s svojimi vrstniki na enaki jezikovni ravni. Tako se lahko s pomočjo tega orodja povežejo šole preko spleta ali pa priredijo celo srečanja v živo, kjer otrokom omogočijo uporabo jezika v realni situaciji.

Katere spretnosti mora imeti učitelj, ki bo uporabljal MLA?

Razvite jezikovne spretnosti v esperantu za učitelja, ki bo otrokom MLA posredoval, NISO nujne. MLA je zasnovan tako, da bo učitelj z redno pripravo na pouk lahko kompetentno uporabljal MLA. Ta ugodnost je možna zaradi spiralne zasnove MLA od preprostega k zapletenejšemu ter zaradi dejstva, da Esperanto temelji na romanskih, germanskih in slovanskih jezikih.

Priporočljivo je, da je učitelj MLA sicer učitelj kakega tujega jezika ali pa prvega jezika otrok, saj bo kot strokovnjak lažje razumel smiselno uporabo MLA kot orodja za pospeševanje učenja jezikov. Poleg tega MLA odpira možnost medjezikovnih primerjav, kar bo koristilo učitelju tujih jezikov tudi na poti svojega lastnega profesionalnega razvoja.

Učitelji tujega jezika poznajo pristope in metode poučevanja tujih jezikov, razumejo usvajanje jezikov in so fleksibilni v prenašanju načinov pouka iz enega tujega jezika na drugega. Če pa šola lahko zagotovi učitelja, ki obvlada esperanto, bo delo za učitelja lažje, ker bo tak učitelj potreboval manj časa za svojo pripravo za lekcije.

Profesionalni razvoj učiteljev, kot ga doživljamo v skupnih projektih s šolami, kaže, da se le-ti lažje spoprimejo z novostmi v šolstvu, če niso v njih samo prisiljeni, ampak vanje tudi verjamejo. Torej je potrebno učiteljem dati možnost, da MLA spoznajo, ga preizkusijo, se o njem pogovorijo z vodstvom šole in še kom. Vodstvo šole mora torej pomagati razviti pozitiven odnos do MLA. K temu pripomorejo pozitivne izkušnje drugih učiteljev in šol (v okviru projekta smo gradivo preizkusili na OŠ Rudolfa Maistra iz Slovenije, OŠ Retkovec iz Hrvaške in OŠ Hristo Botev iz Bolgarije.

Ko učitelji uvidijo, da je MLA konkretna in praktična pomoč pri spodbujanju usvajanja tujih jezikov na šoli, bo to spodbudilo njihovo radovednost in željo po lastnem učenju oz. pripravi na uporabo MLA. To zahteva od vodstev šol in samih učiteljev tudi to, da MLA razumejo v okviru šolske in širše jezikovne politike ter pri tem sodelujejo s starši in tudi okolico.

Metodološki pristop MLA

MLA je zasnovan kot spiralna tvorba, ki začenja pri najpreprostejših elementih in jih v nadaljevanju nadgrajuje in širi. Obsega zgolj 300 morfemov, ki pa so izbrani tako, da že od samega začetka omogočajo tvorbo smiselnih stavkov. Uporabnost relativno majhnega števila morfemov močno širijo številni afiksi in končnice, ki jih v esperantu lahko razumemo kot praktična orodja, ki nam pomagajo prikrojiti pomen besede. Novo besedišče in slovnične elemente učenci spoznavajo skozi različne govorne, slušne, bralne in pisne dejavnosti.

Gradivo tega predmeta, ki obsega 60 učnih ur, je razdeljeno na naslednji način: izhodišče predstavlja prva polovica učbenika esperanta po tako imenovani Zagrebški metodi in obsega šest lekcij razdeljenih po frekvenci morfemov. V prvi lekciji tako delamo s 40 najpogostejšimi morfemi, v drugi lekciji dodamo naslednjih 40 in tako naprej. Skupno tečaj obsega 300 morfemov, med njimi je tudi nekaj izjem, ki sicer ne sodijo med najpogostejše morfeme, vendar so nujni za smiselnost besedil, dialogov in vaj.

Morfemi vsebujejo tako leksikalne kot tudi slovnične elemente in tudi slovnični elementi so razdeljeni po pogostosti uporabe v govorjenem esperantu. To otrokom omogoča, da jezik funkcionalno uporabljajo že od prve lekcije naprej, saj lahko berejo in pišejo besedila ter berejo in igrajo vloge v dialogih in skečih. Zato je pomembno, da ta začetna gradiva zelo dobro osvojimo in jih z otroki ponavljamo, dokler jih resnično ne obvladajo, tudi če zaradi tega ne uspemo končati vseh lekcij po načrtu. Poleg tega je zalo pomembno, da ne dodajamo dodatnih morfemov, s katerimi bi povečali skupni obseg morfemov.

Čeprav morajo učitelji v okviru 60-ih ur tečaja obdelati vse lekcije in predvidene bloke vsebin, bi bilo dobro, da uspejo predelati vsaj še peto lekcijo, v kateri se naučimo jezikovno logiko zaimkov. Sistem zaimkov je v vseh jezikih zelo kompleksen in denimo v hrvaščini obsega od 3000 do 4000 besed, ki jih le stežka sestavimo v logično celoto. V esperantu gre to zelo enostavno: s kombinacijo 5 x 8 elementov v korelativni tabeli. Tako skupaj 40 elementov logično tvori tisoče oblik zaimkov v drugih jezikih. Čeprav zaimke postopno uvajamo od prve lekcije naprej, je njihova skupna struktura vidna šele v peti lekciji in to znanje bo otrokom pomembno koristilo pri učenju drugih tujih jezikov.

Vendar ni pomembno končati vse lekcije in je, če učitelji vidijo, da zaradi kakega vzroka ne morejo napredovati po načrtu, bolje ustaviti se ter ponavljati že naučeno gradivo, dokler ne bo jasno, da je ta vsebina dobro naučena in razumljena. Tudi če ne uspejo v načrtovanih 60 učnih urah doseči 5. lekcije, bodo učenci in učenke srečali večino zaimkov že bolj zgodaj in jim bo to bistveno olajšalo razumevanje delovanja zaimkov v drugih tujih jezikih.

Novi besedni zaklad in slovnične prvine spoznajo učenci in učenke s pomočjo različnih govornih, slušnih, bralnih in pisnih dejavnosti, ki so podrobno pojasnjene v nadaljevanju.

Učna gradiva so organizirana tako, da lahko učitelji in učiteljice brez problemov vzporedno pripravijo svoje učne ure, tudi če nimajo predhodnega znanja esperanta. Vsaka lekcija vsebuje pojasnila o predvideni slovnici, ki se pojavi v učnem bloku na novo. Enako kot nove slovnične prvine so za vsak blok ur navedene nove besede. Znotraj načrta, kako izvesti ure bloka, se nahajajo tudi navodila, kdaj in kako naj učitelji vpeljejo nove slovnične prvine.

Ves tečaj obsega 6 lekcij, ki so razdeljene v posamezne bloke ur. Učitelj oziroma učiteljica se lahko samostojno odloči, ali bo realiziral/a tečaj v obliki predlaganih blokov ur (vsak blok ur se sestoji iz dveh učnih ur) ali pa bo razdelil/a bloke ur v učne ure. Izbira je odvisna od možnosti, kako deluje poučevanje v vsaki šoli, in od osredotočenosti učencev in učenk na učenje. Vsebina tečaja omogoča oba načina.

Didaktična gradiva

Gradivo obsega številne raznovrstne dejavnosti, katerih cilj je razvijati različne vrste jezikovnih sposobnosti in hkrati motivirati otroke k učenju. Vključili smo besedila, zvočne posnetke, vaje, igre, skeče, pesmi in vaje na računalniku. Vsa gradiva najdete na spletni strani MLA https://lernu.net/instruado?lang=sl, v obliki, pripravljeni za tiskanje. Tam so vam na voljo tudi povezave na zvočne posnetke.

V nekaterih učnih urah predvidevamo tudi uporabo računalnika, saj smo pripravili posebne vaje, ki dopolnjujejo tečaj. Svetujemo, da tečaj zato izvajate v učilnicah, ki omogočajo uporabo računalnika. V kolikor to ni mogoče, lahko izvajate alternativne dejavnosti in vaje na računalniku namenite za domače naloge.

Vrsta gradiv

Besedila in zvočni posnetki: Večina lekcij temelji na izhodiščnem besedilu, ki uvaja nove besede in slovnico. Izgovorjava vseh besedil je na spletni strani na voljo kot zvočni posnetek in priporočamo, da ga učenci ob branju besedila prevedejo s pomočjo učitelja.
Dialogi: Gradivo obsega tudi večje število dialogov, katerih cilj je spodbujanje govornih spretnosti. Z uporabo dialogov učencem omogočamo govorne izkušnje še preden so sposobni samostojno tvoriti stavke. Priporočamo, da učenci dialoge najprej preberejo v dvojicah, nato jih prebirajo pred razredom. Dvojice naj vedno najprej samostojno prevedejo dialog, s čemer podpiramo sodelovalno učenje.
Vaje in igre: Na spletnih straneh vam je na voljo veliko vaj, ki spodbujajo predvsem bralne in pisne sposobnosti učencev. Večino lahko preprosto natisnete v obliki delovnih listov. Nekatere je potrebno vnaprej pripraviti (izrezati, razporediti v kuverte itd.), za nekatere potrebujete pripomoček (denimo žogo). Mnogo vaj je zasnovanih tako, da otroci sami tvorijo stavke (včasih tudi besede), saj esperanto omogoča preprosto kombiniranje besed v stavku s pomočjo nekaterih preprostih pravil brez strahu pred slovnično neveljavnim stavkom, vendar pa ne dobimo vedno smiselnega stavka. Ta ustvarjalna dejavnost pomeni otrokom motivacijo in zabavo.
Prevajanje: Vaje, v katerih uporabimo prevajanje, sodijo med bolj zahtevne dejavnosti v okviru tega tečaja. Predstavljajo izziv za učence in za učitelje, saj se mnogokrat učenci še ne zavedajo vseh procesov, ki so potrebni med prevajanjem. Kljub temu so vaje prevajanja iz esperanta v materni jezik koristen pripomoček za spodbujanje jezikovne zavesti in otrokom nudijo neposreden razmislek o razlikah in podobnostih med jeziki. To zavedanje predstavlja pozitivno izkušnjo za nadaljnje učenje jezikov.
Petje in igranje vlog: Gradivo obsega tudi pesmi in skeče. Vsebina pesmi je usklajena z vsebino lekcij in tako otrokom na zabaven način pomaga pri osvajanju besedišča. Skeči simulirajo uporabo jezika v »realni« situaciji in otrokom ponujajo sproščen in zabaven pristop k jeziku.
Uporaba računalniških vaj: V tečaj smo vključili tudi uporabo računalniških vaj, saj omogočajo učenje, ki je prikrojeno potrebam posameznega otroka. Otrok lahko sam odmeri količino vaj, ki jih želi narediti in v lastnem tempu napreduje v učenju. Poleg tega uporaba računalnika med poukom za otroke dostikrat pomeni dodatno motivacijo in zabavo.
Vaje na računalniku so del tečaja v šoli, zato je dobro, da pouk izvajate v razredu, ki omogoča uporabo računalnikov. Dostikrat vam je v gradivu na voljo tudi alternativna dejavnost, ki jo lahko izvajate če ne morete ali ne želite uporabiti računalnikov. Kjer alternative niso na voljo, lahko samostojno dodate aktivnost ali pa skupaj igrate katero izmed iger (denimo igro z žogo, igro s kuvertami ipd.).
Novost predmeta MLA je uporaba računalniških vaj, ki jih generira računalnik. Tako tvori stavke, od katerih je približno polovica smiselna in polovica ne. Učenci lahko rešujejo te vaje tudi doma in računalnik jim sproti tvori toliko stavkov, kolikor želijo, oni pa morajo ugotoviti, ali so stavki smiselni ali ne. Ta vaja je izjemno koristna za učenje pomena besed. Če učenci namreč ne poznajo vseh besed v stavku, jih morajo poiskati v slovarju ali pa vprašati učiteljico. Na ta način besede pogosto ponavljajo in se naučijo njihovega pomena brez klasičnega učenja na pamet.
Rekreacijske igre: Pomen gibanja za otroke na splošno in posebno za učni proces je nesporen, zato svetujemo, da v vsaki učni uri namenite 5 minut za kratko gibalno igro. Igra naj ne bo povezana z učenjem, temveč naj predstavlja odmor za glavo in izziv za telo.
Domače naloge: Vsako učenje jezika zahteva usvajanje besedišča, ki je povezan z določenim številom ponovitev besed. Zato je uspešno učenje jezika nemogoče samo v okviru ene ali dveh ur tedensko. Domače naloge predstavljajo most, ki vodijo k nadaljevanju učenja in učnemu uspehu. Zato k vsakemu bloku dodajamo domače naloge. Včasih gre za vaje, ki jih je potrebno natisniti, predvsem pa priporočamo, da učence spodbudite k uporabi vaj na spletni strani, kjer bodo lahko samostojno nadaljevali učni proces.