Kaj je esperanto?
Esperanto je jezik, posebej uporaben za mednarodno sporazumevanje.
"Notranja ideja esperanta je: na nevtralnem jezikovnem temelju odstraniti zidove med narodi in navajati ljudi, da vsak vidi v svojem bližnjem le človeka in brata."
Začetnik esperanta je Ludwig Lazar Zamenhof, ki je ustvaril slovnico na podlagi evropskih jezikov in z minimalnim številom izjem. Besedišče v glavnem izhaja iz romanskih jezikov, čeprav so prisotne tudi besede iz germanskih in drugih jezikov. Prvi učbenik esperanta je izšel leta 1887 in jezik je hitro pritegnil skupnost govorcev, ki so ga začeli uporabljati v številnih okoljih in na njegovi podlagi pričeli ustvarjati novo kulturo. Tako se je začel običajen proces jezikovne evolucije. Po dveh desetletjih so bili rojeni prvi otroci, ki so s svojimi starši govorili esperanto, torej prvi materni govorci tega jezika. Lahko torej rečemo, da je bil ta jezik ustvarjen za mednarodno komunikacijo, vendar se je kasneje kreoliziral in je danes jezik diaspore esperantistov.
Esperanto je bil ustvarjen na podlagi besedišča indoevropskih jezikov, vendar je bil sestavljen tako, da bi se ga bilo čim bolj preprosto naučiti. Zaradi tega je slovnica aglutinativna, kar je značilno za turške in ugrofinske jezike, na bolj globokem nivoju pa je izolativna, kot denimo mandarinska kitajščina in vietnamščina. To pomeni, da se lahko posamezni morfemi uporabljajo kot neodvisne besede. Ima popolnoma pravilno slovnico in dovoljuje ustvarjanje velikega števila besed s pomočjo sestavljanja leksikalnih korenov in približno štiridesetih afiksov. Iz korena san- (zdrav) lahko denimo ustvarimo besede kot so: malsana (bolan), malsanulo (bolnik), gemalsanuloj (bolniki obeh spolov), malsanulejo (bolnica), sanigilo (zdravilo), saniĝinto (oseba, ki je ozdravljena bolezni), sanigejo (kraj za zdravljenje), malsaneto (mala bolezen), malsanego (ekstremna bolezen), malsanegulo (zelo bolna oseba), sanstato (stanje zdravja), sansento (občutek zdravja), sanlimo (meja zdravja), malsankaŭzanto (patogen), kontraŭmalsanterapio (terapija proti bolezni)... Glavne besedne vrste (samostalniki, glagoli, pridevniki in prislovi) imajo vedno enake končnice, ki pričajo o njihovi vrsti. Zaradi takšne pravilnosti se lahko tega jezika zelo preprosto naučimo, medtem ko zaradi svoje sposobnosti ustvarjanja novih besed spada med najbolj produktivne jezike, s skoraj neomejenim številom besed. Lahko izraža tudi povsem nove ideje ali stanja. Lahko denimo napišemo roman o izmišljenih marsovcih v obliki mize in jih imenujemo tablo (miza), tablino (ženska miza), tablido (potomci mize)... Lahko si tudi zamislimo človeka, ki hodi vzvratno ( inversmarŝanto ), sredstvo proti dogmatizmu ( maldogmigilo ) itd.
Glavne lastnosti esperanta
Osnovna ideja jezika se torej zavzema za strpnost in spoštovanje ljudi med različnimi kulturami. Sporazumevanje je zares temeljni del razumevanja drugih, in če se uresniči preko nevtralnega jezika, se ljudje srečujemo na enaki ravni in to nas spodbuja, da sogovorca jemljemo za sebi enakega in ga kot takega tudi spoštujemo.
Mednaroden
Koristen je za sporazumevanje med ljudmi drugih narodnosti, ki nimajo skupnega maternega jezika.
Nevtralen
Esperanto ni narodni ali državni jezik, zato je nevtralen.
Enak
Ko uporabljamo esperanto, se počutimo bolj enakega s svojim sogovorcem, kot če bi denimo govorili angleško z angležem.
Kar lahek
Zahvaljujoč zgradbi jezika, je ponavadi veliko lažji za razumevanje in obvladovanje kot kateri koli drug jezik.
Živ
Esperanto se razvija in živi enako kot kateri koli drug jezik. Zmožen je izraziti kar najbolj različne vidike človeške misli in čustev.
Pravičen
Vsi, ki se učijo esperanto, imajo dobre možnosti, da dosežejo visoko stopnjo jezikovnega znanja, nato pa, z jezikovnega vidika, na podobni stopnji komunicirajo z drugimi, ne glede na njihovo jezikovno ozadje.
Zgodovina
-
1878
Končana je prva verzija esperanta, ki jo Zamenhof poimenuje Lingwe Uniwersala. Ta verzija se bistveno razlikuje od sodobnega esperanta.
-
1887
S pomočjo svoje žene Zamenhof izda Unua Libro, knjigo, ki predstavlja uvod v sodobni esperanto.
-
1889
V Nurenbergu izide prva revija v esperantu, La Esperantisto, in ustanovljen je prvi esperantski klub.
-
1905
Odvije se prvi Universala Kongreso (Svetovni kongres) v Boulogne-sur-Mer, na katerem sodeluje 688 udeležencev.
Izide Fundamento de Esperanto.
-
1908
Ustanovi se Svetovna esperantska zveza, Universala Esperanto-Asocio.
-
1954
UNESCO vzpostavi posvetovalne odnose s Svetovno esperantsko zvezo. Prva UNESCO resolucija.
-
1985
Druga UNESCO resolucija. UNESCO spodbuja članice ZN, da dodajo esperanto na šolske urnike.
-
1987
6000 esperantistov se udeleži 72. Universala Kongreso v Varšavi, ki zaznamuje stoletnico esperanta.
-
2008
Esperantska verzija Wikipedije - največje spletne enciklopedije - doseže 100.000 člankov.
-
2009
Možno je opravljanje mednarodnih izpitov esperanta na treh nivojih (B1, B2, C1) in ocenjevanje po Skupnem evropskem jezikovnem okvirju glede na štiri osnovne veščine: branje in poslušanje, pisna in ustna komunikacija.
-
2012
Google translate doda esperanto kot 64. jezik.
-
2015
Duolingo je objavil tečaj esperanta za govorce angleščine.
-
2016
Objavljena je nova različica lernu!.
Esperanto je ...
-
Del 1
Esperanto je jezik, ki je primeren za vse.
-
Del 2
Esperanto je jezik s številnimi lastnostmi.
-
Del 3
Esperanto je jezik, ki se uporablja na več načinov.
-
Del 4a
Esperanto je jezik, ki se ga je mogoče naučiti in je vreden učenja.
-
Del 4b
Esperanto je jezik, ki se ga je mogoče naučiti in je vreden učenja.
-
Del 5
Esperanto je jezik s pestrim gibanjem.
-
Del 6
Esperanto je jezik prihodnosti.
Slovnica
Abeceda
Tukaj je esperantska abeceda. Vsaka črka se vedno izgovarja enako in črkovanje je popolnoma pravilno. Kliknite na besedo, da slišite, kako se izgovarja!
- Aa ami ljubiti
- Bb bela lep, -a, -o
- Cc celo cilj
- Ĉĉ ĉokolado čokolada
- Dd doni dati
- Ee egala enak, -a, -o
- Ff facila lahek, -hka, -o
- Gg granda velik, -a, -o
- Ĝĝ ĝui uživati
- Hh horo ura
- Ĥĥ ĥoro zbor
- Ii infano otrok
- Jj juna mlad, -a, -o
- Ĵĵ ĵurnalo Časopis
- Kk kafo kava
- Ll lando dežela; država
- Mm maro morje
- Nn nokto noč
- Oo oro zlato
- Pp paco mir
- Rr rapida hiter,-tra, -o
- Ss salti skakati
- Ŝŝ ŝipo ladja
- Tt tago dan
- Uu urbo mesto
- Ŭŭ aŭto avto
- Vv vivo življenje
- Zz zebro zebra
Samostalniki
V esperantu se vsi esperantski samostalniki končajo z -o. (Samostalniki so imena predmetov/zadev.)
-
dom**o**
hiša
-
libr**o**
knjiga
Množina
Za tvorbo množine preprosto na konec besede (za končnico O) dodajte -j.
-
domo**j**
hiše
-
libro**j**
knjige
Predmet
Predmet v tožilniku v esperantu pokažemo z obrazilom -n. To nam dovoljuje, da poljubno spreminjamo besedni red v povedi, pa pomen še vedno ostane enak.
-
La hundo amas la kato**n**
Pes ima rad mačko.
-
La kato amas la hundo**n**
Mačka ima rada psa.
Pridevniki
V esperantu se vsi pridevniki končajo z -a. (Pridevniki se uporabljajo za opisovanje samostalnikov.)
-
alt**a**
visok,ka
-
bel**a**
lep, -a, -o
Predpone
Poglejte! Če na začetek besede dodate mal-, potem beseda dobi nasproten pomen.
-
**mal**alta
nizek, ka
-
**mal**bela
grd, a
mal- je predpona, obrazilo, ki ga pri tvorbi besed pripenjamo pred besedo. Obstaja 10 različnih predpon.
Pripone
Imate veliko možnosti, da ustvarjate nove besede s pomočjo posebnih obrazil. Na primer -et- je obrazilo za pomanjševalnice.
-
dom**et**o
domek
-
libr**et**o
knjižica
-et- je primer pripone, obrazila, ki ga pripenjamo za besede, a pred končnico. V esperantu jih obstaja 31.
Glagoli
Glagoli so za razumevanje najvažnejši. Ampak kot boste ugotovili, so v esperantu ravno tako preprosti kot vse ostalo. (glagoli poimenujejo dejanje, dogajanje in stanje)
-
ludi
igrati
-
ridi
smejati se
Glagolske oblike
Nedoločnik se konča na -i. Končnica za sedanjik je -as, za preteklik -is in za prihodnjik -os. Nepravilnih glagolov ni!
- mi est**as** jaz sem
- mi est**is** sem bil
- mi est**os** bom
- vi est**as** ti si
- vi est**is** si bil
- vi est**os** boš
- li est**as** on je
- li est**is** bil je
- li est**os** on bo
- ŝi est**as** ona je
- ŝi est**is** bila je
- ŝi est**os** ona bo
- ĝi est**as** ono je
- ĝi est**is** ono je bilo
- ĝi est**os** ono bo
- ni est**as** mi smo
- ni est**is** bili smo
- ni est**os** bomo
- ili est**as** oni so
- ili est**is** bili so
- ili est**os** bodo
Prislovi
S končnico -e tvorimo prislove. (Prislovi so besede, ki opisujejo glagole.)
-
silent**e**
tiho
-
rapid**e**
hitro