BO
BO = "sorodstvo zaradi poroke".
BO se pojavlja zlasti v treh sledečih sorodstvenih besedah in v treh ustreznih ženskih oblikah teh besed:
- patro → via bopatro = oče tvojega moža oziroma tvoje žene, tast
- filo → via bofilo = mož tvoje hčerke, zet
- frato → via bofrato = brat tvojega moža oziroma tvoje žene, mož tvoje sestre, mož sestre tvojega moža oziroma tvoje žene, svak
Tudi besede s predpono BO bokuzo, bonevo, boonklo, boavo, bonepo, boparenco in bofamiliano (ter ustrezne ženske oblike) so možne, a redkeje uporabljene. Namesto tega navadno uporabljamo preproste besede brez BO.
Kadar gre za sorodstvo preko dveh zakonskih razmerij, bi logično lahko uporabili besede z dvojno predpono BO: via bobofrato = "mož sestre tvojega moža oziroma tvoje žene", via bobokuzo = "mož sestrične tvojega moža oziroma tvoje žene", via bobonevo = "mož nečakinje tvojega moža oziroma tvoje žene", via boboonklo = "mož tete tvojega moža oziroma tvoje žene". V praksi pa uporabljamo le preprosto obliko z enim BO tudi za takšne pomene.
BO lahko nastopi skupaj s predponama GE in PRA. Medsebojni vrstni red teh predpon ni pomemben za pomen, a navadno je GE na zadnjem mestu: bogepatroj, bogefratoj, prageavoj, bopragekuzoj ipd.
ĈEF
ĈEF = "najbolj pomemben, najvišjega položaja". ĈEF kaže, da je sledeča zadeva najpomembnejša med vsemi podobnimi zadevami:
- redaktoro → ĉefredaktoro = najbolj pomemben urednik (npr. časopisa), ki odgovarja za vsebino časopisa
- artikolo → ĉefartikolo = najbolj pomemben članek v časopisu, navadno članek, ki prikazuje mnenje izdajatelja ali glavnega urednika
- urbo → ĉefurbo = tisto mesto, ki je uradno opredeljeno kot najbolj pomembno v državi in v katerem se navadno nahajajo državna vlada, parlament itd.
- strato → ĉefstrato = najpomembnejša in največja cesta v mestu
- ĉefo = najbolj pomembna ali po položaju najvišja oseba; ĉefa = najbolj pomemben, najvišji po položaju, glaven
ĈEF prikazuje najbolj pomembno zadevo ali osebo. Pripona ESTR prikazuje osebo, ki vodi in odloča. Često ima tista oseba, ki je najbolj pomembna, tudi moč odločanja in zato včasih lahko izrazimo isto zadevo ali z besedo s pripono ESTR ali z besedo s predpono ĈEF, npr.: ĉefredaktoro (glavni urednik) ≈ redakciestro (vodja uredništva). ESTR vedno prikazuje osebo, medtem ko ĈEF kot predpona ne prikazuje samo oseb: ĉefurbo sploh ni enako z urbestro. Samostojni samostalnik ĉefo pa vedno prikazuje osebo in sta zato besedi ĉefo in estro v praksi skoraj enakega pomena.
DIS
DIS = "proč v različnih ali več smereh, narazen". DIS se uporablja samo pred besedami dejanja in vedno prikazuje način dejanja ali rezultat dejanja.
Pri besedi gibanja Prikazuje DIS, da se več zadev giblje proč v različnih smereh:
- iri → disiri = iti proč v različnih smereh, raziti se
- kuri → diskuri = teči proč v različnih smereh, razkropiti se
- sendado → dissendado = pošiljanje proč v različnih smereh, razpošiljanje
Pri besedi, ki ima že sama po sebi nekakšen razhajalni pomen, DIS ojača tisti pomen:
- ŝiri → disŝiri = s trganjem razdeliti na kose
- rompi → disrompi = z razbitjem razdeliti na kose
- de → disde = "de" v pomenu gibanja proč ali razlikovanja (tu DIS nastopa izjemoma pred besedo, ki ne predstavlja dejanja), od
Pri besedi s kakim pomenom združevanja DIS nadomešča združevalni pomen z razdruževalnim. DIS tedaj deluje kot MAL:
- volvi → disvolvi = razvijati
- faldi → disfaldi = ravnati
DIS se uporablja tudi kot navaden koren: disa = posamezen, razdeljen, redek; disigi = ločiti, razdeliti
EK
EK = "začetek dejanja, nenadno dejanje". EK se uporablja le pri besedah dejanja in vedno prikazuje način dejanja.
Najčešče EK prikazuje, da se dejanje začenja. Prikazuje najzgodnejši trenutek dejanja, pogosto z odtenkom nenadnosti ali nepričakovanosti:
- kuri → ekkuri = začeti teči
- sidi → eksidi = začeti sedeti, sesti
- pluvi → ekpluvi = začeti deževati
- floro → flori → ekflori = začeti cveteti, zacveteti
- de → ekde = na začetku, od (tu nastopa EK izjemoma pred besedo, ki ne predstavlja dejanja)
Tudi pripona IĜ lahko v nekaterih primerih prikazuje začetek dejanja: sidiĝi, estiĝi ipd. EK prikazuje bolj nenaden, bolj hiter začetek kot IĜ.
Včasih prikazuje EK nenadno dejanje, ki traja samo trenutek. Tedaj gre ne le za začetek, ampak za celo dejanje:
- fulmi → ekfulmi = trenutno in nenadno zabliskati se
- brili → ekbrili = nenadno in trenutno zasijati
- rigardo → ekrigardo = hiter nenaden pogled
EK se uporablja tudi kot navaden koren in kot besedica vzklika:
- eki = začeti se
- ekigi = začeti, štartati
- ek! = začni takoj!, začnimo!, štart! ipd.
EKS
EKS = "nekdaj prej obstoječ, ne več delujoč, ne več takšen". EKS se uporablja zlasti pri poklicih in drugih človeških vlogah, a včasih tudi pri drugačnih besedah:
- reĝo → eksreĝo = oseba, ki je prej bila kralj, kralj, ki je abdiciral, bivši kralj
- edzo → eksedzo = oseba, ki je bila prej mož, bivši mož
- (ge)edziĝi → eks(ge)edziĝi = razvezati, prenehati zakon, ločiti se
- moda → eksmoda = ne več moden, iz mode
- eksa = nekdanji, ne več obstoječ; eksiĝi = abdicirati, odstopiti
Pri besedi za žival ima EKS poseben pomen "kastriran": bovo → eksbovo = kastriran bik, vol
GE
GE = "oba spola". GE se uporablja besedah, ki pomenijo moški spol ali so spolno nevtralne, in jim da pomen obeh spolov.
Najčešče GE prikazuje dvojico:
- patro → gepatroj = oče in mati (skupnih otrok)
- edzo → geedzoj = mož in njegova žena
- fianĉo → gefianĉoj = zaročenka in njen zaročenec
- doktoro → gedoktoroj = doktor in njegova žena ali mož (gedoktoroj bi moral po logiki biti par, v katerem sta oba doktorja — zato zdaj komaj kdaj uporabljamo besede kot gedoktoroj za par)
GE se uporablja tudi pri besedah sorodstva za prikaz skupine sorodnikov obeh spolov:
- frato → gefratoj = sestra in brat (ali več njih)
- filo → gefiloj = sin in hči (ali več njih)
GE se uporablja tudi bolj splošno za prikaz, da sta v skupini prisotna oba spola:
- knabo → geknaboj = in deček in deklica (ali več njih)
- lernanto → gelernantoj = učenci in učenke
- doktoro → gedoktoroj = zdravniki in zdravnice
Če je beseda sama po sebi spolno nevtralna, ni treba dodati GE, razen če hočemo posebej poudariti, da sta prisotna oba spola. Navadno rečemo preprosto lernantoj in doktoroj.
Redko se pojavi GE pred nečim, kar samo ne more imeti spola. Takšna beseda s predpono GE prikazuje, da se nekaj nanaša na oba spola, često z odtenkom šale. Takšne besede so nenavadne in jih ne uporabljajmo preveč: lernejo → gelernejo = šola za oba spola.
Opomba: Beseda s predpono GE in končnico O je lahko navadno le v množini, ker mora biti več kot eden osebek za prisotnost obeh spolov. A včasih lahko raztegnemo pomen predpone GE na podoben pomen "kateri koli izmed dveh spolov". Tedaj lahko tvorimo besede kot gepatro = "oče ali mati", geedzo = "mož ali žena". Takšna uporaba pa ni običajna in mnogi menijo, da je nelogična in nepravilna. Takšne besede so vendar razumljive in so lahko koristne. Prihodnost bo pokazala, ali bodo sprejete.
MAL
MAL = "ravno nasproten pomen". MAL se lahko uporablja samo pri besedah, pri katerih obstaja neposredno nasprotje.
- bona → malbona
- granda → malgranda
- feliĉa → malfeliĉa
- laborema → mallaborema = len, nedelaven
- graso → grasa → malgrasa = nemasten, pust, ki ima malo maščobe
- pli → malpli = bolj → manj
- tro → maltro = preveč → premalo
- fermi → malfermi
- ami → malami = sovražiti
- ŝlosi → malŝlosi
- aliĝi → malaliĝi
- kodo → kodi → malkodi = dešifrirati kodirano besedilo
- antaŭ → malantaŭ = zadaj
- supre → malsupre
- simetrio → malsimetrio
- amiko → malamiko = sovražnik
- lumo → mallumo = tema
- malo = ravno nasproten pomen; male = čisto nasprotno
Včasih utegnemo kolebati med MAL in ne. Ne kaže na neobstoj, odsotnost česa, medtem ko MAL kaže prisotnost nasprotnega. Pogosto se da uporabiti oba, vendar v nekoliko različnih pomenih. V nekaterih primerih je razlika le v odtenku. MAL je v nekaterih primerih uporabljen kot poudarjen ne.
- laŭdi = reči, kako dobro je nekaj, pohvaliti
- ne laŭdi = ne reči, kako dobro je nekaj, ne pohvaliti
- mallaŭdi = reči, kako slabo je nekaj, grajati
- ne mallaŭdi = ne reči, kako slabo je nekaj, ne grajati
- amiko = oseba, do katere čutimo simpatijo ali ljubezen
- neamiko = oseba, do katere ne čutimo nekaj posebnega
- malamiko = oseba, do katere čutimo antipatijo ali sovraštvo
MIS
MIS = "napačnost, nepravilnost, slabost". MIS vedno prikazuje način ali lastnost tistega, kar stoji za njim.
- kalkuli → miskalkuli = napačno računati, zaračunati se
- kompreni → miskompreni = napačno razumeti
- skribi → misskribi = napačno pisati
- korekti → miskorekti = slabo popraviti, vnesti nove napake ob poskusu poprave
- uzi → misuzi = uporabiti na slab ali nepravi način, zlorabiti
- trakti → mistrakti = slabo ravnati s kom
- faro → misfaro = slabo dejanje, zločin
- formo → misformo = napačna, slaba oblika
- formi → misformi = dati nečemu nepravilno, slabo obliko
Ne zamenjujte MIS z MAL. MIS ne spremeni osnovnega pomena besede, ampak le dodaja zamisel napačnosti ali slabosti. MAL v celoti spremeni pomen v nekaj nasprotnega:
- laŭdi = reči, kako dobro je nekaj
- mislaŭdi = zmotno reči, da je nekaj dobro, medtem ko je v resnici slabo
- mallaŭdi = reči, kako slabo je nekaj
- mismallaŭdi = zmotno reči, da je nekaj slabo, medtem ko je v resnici dobro
PRA
PRA = "pred zelo dolgim časom, prvoten". PRA prikazuje, da je tisto, kar stoji za njim, časovno zelo daleč.
- homo → prahomo = prvotna in primitivna zvrst človeka, pračlovek
- arbaro → praarbaro = prvoten, nedotaknjen gozd, obstoječ iz davnih časov, pragozd
- tempo → pratempo = začetni čas človeštva ali sveta, pračas
- antaŭlasta → praantaŭlasta = "predpredzadnji"
Pri sorodstvenih besedah av(in)o, nep(in)o, onkl(in)o, nev(in)o in kuz(in)o PRA prikazuje sorodstvo za eno generacijo bolj ali manj oddaljeno v času (prej ali kasneje):
- avo → via praavo = oče tvojega deda ali tvoje babice, praded
- avo → via prapraavo = oče tvojega pradeda ali tvoje prababice
- avo → via praprapraavo = oče tvojega prapradeda ali tvoje praprababice
- nepo → via pranepo = sin tvojega vnuka ali tvoje vnukinje, pravnuk
- nepo → via prapranepo = vnuk tvojega vnuka ali tvoje vnukinje
- onklo → via praonklo = stric tvojega očeta ali tvoje matere
- nevo → via pranevo = sin tvojega nečaka ali tvoje nečakinje
- kuzo → via prakuzo = sin bratranca ali sestrične tvojega očeta ali tvoje matere
Pri sorodstvenih besedah patr(in)o in fil(in)o prikazuje PRA daljno sorodstvo več ali mnogih generacij prej ali kasneje:
- patro → prapatro = daljni moški sorodnik, od katerega nekdo izvira, dejanski ali umišljeni ustanovitelj ljudstva, plemena ali družine
- filo → prafilo = daljni moški sorodnik, ki izvira od določene osebe
Pogosto uporabljamo prapatroj in prafiloj (s končnico J) na splošno za prednike in potomce kake osebe, često celo brez razlikovanja spola.
Pri sorodstvenih besedah lahko PRA nastopi skupaj s predponama BO in GE.
RE
RE = "priti ali postaviti na isto mesto kot prej, ponovno narediti ali postati tak kakor prej, narediti ali zgoditi se še enkrat na enak ali drugačen način". RE se uporablja le pri besedah dejanja in vedno prikazuje način dejanja:
- veni → reveni = ponovno priti na kraj, kjer smo bili prej, vrniti se
- doni → redoni = dati nekaj tistemu, ki je to imel prej, vrniti
- brilo → rebrilo = svetleče zrcaljenje, odsev
- bonigi → rebonigi = ponovno narediti dobro nekaj, kar se je poslabšalo, popraviti
- saniĝi → resaniĝi = postati ponovno zdrav po bolezni
- diri → rediri = ponovno reči isto zadevo, reči v odgovor
- trovi → retrovi = najti tisto, kar smo izgubili
- koni → rekoni = videti nekaj in opaziti, da to že poznamo, priznati, priznavati vrednost nečesa
- turni → returni = obrniti ponovno v prejšnjo (nasprotno) smer
- ree = znova, ponovno
Nekatere besede s predpono RE so nastale zaradi vpliva besed iz nacionalnih jezikov in imajo nelogičen pomen. Npr. reprezenti navadno ne pomeni "ponovno predstaviti", ampak "delovati namesto nekoga, v imenu nekoga". Resumi ne pomeni "ponovno seštevati", ampak "jedrnato izraziti bistvo". Te in druge besede zdaj navadno smatramo kot nezložene (narejene iz korenov REPREZENT kaj RESUM). Returni in zlasti returna in returne so bili včasih rabljeni tudi za "vrniti se" in "vrniti". Zdaj uporabljamo te besede le, kadar gre za dejansko obračanje.