Deležniki so besede, ki predstavljajo dejanje ali stanje kakor lastnost njegovega osebka ali predmeta. Deležnike delamo s posebnimi deležniškimi priponami. Obstaja šest deležniških pripon, tri tvorne ANT, INT, ONT in tri trpne AT, IT, OT.

Deležniki kakor pridevniki

Tvorni deležnik predstavlja dejanje ali stanje kakor opis njegovega osebka.

Trpni deležnik predstavlja dejanje ali stanje kakor opis njegovega predmeta:

Trpni deležniki so možni samo pri dejanjih, ki imajo lahko predmet. Ni mogoče reči npr. okazata, ker okazi ne more nikoli imeti predmeta. Vsi glagoli s pripono IĜ so neprehodni. Zato ...iĝata, ...iĝita in ...iĝota niso nikoli možni.

Samoglasniki v deležnikih so isti kakor samostalniki v glagolskih končnicah AS, IS in OS. Tudi pomeni so zelo podobni, a ne čisto enaki. AS prikazuje v glavnem sedanjost dejanja, medtem ko ANT in AT prikazujeta trajanje ali ponavljanje dejanja. IS prikazuje, da se je dejanje zgodilo pred sedanjostjo, medtem to INT in IT prikazujeta, da se je dejanje končalo, nemara pred drugim dejanjem. OS prikazuje čas po sedanjosti, medtem ko ONT in OT prikazujeta stanje pred začetkom dejanja, pogosto z odtenkom, da dejanje nameravamo izvršiti, da ga načrtujemo ali da se bo kmalu zgodilo:

Opomba: Nekateri eksperimentirajo z deležniki analogno končnici US, namreč z UNT in UT: skribunta viro = "viro, kiu skribus", skributa letero = "letero, kiun oni skribus". Vendar ti deležniki niso del uradnega esperanta. Če jih kdo uporablja, često ne uspe biti razumljen. Sprejemljivi so le v šaljivi uporabi.

Deležniki kakor prislovi

Deležnik s končnico E prikazuje stransko dejanje, ki se nanaša na osebek stavka. Namesto da bi rekli dva stavka, enega za vsako dejanje, zložimo stavka v enega:

Takšni zloženi stavki so najčešči v pisanem jeziku. Predstavljajo zapleteno razmerje med več zadevami v zelo zgoščeni in težki obliki. Govorni jezik pogosto izraža takšne zadeve z bolj številnimi besedami.

V takšnih stavkih mora biti prislovni deležnik smiselno opis povedka:

Torej ne recite: Promenante sur la strato venis subite ideo al mi en la kapon. Osebek povedka venis je ideo. Stavek torej pomeni, da se je ideja sprehajala po ulici, kar verjetno ni želen pomen. Treba je reči: Promenante sur la strato mi subite ekhavis ideon en la kapon. Ali: Kiam mi promenis sur la strato, venis subite ideo al mi en la kapon.

Deležniki kakor samostalniki

Tvorni deležnik s končnico O prikazuje smiselni osebek dejanja ali stanja. Trpni deležnik s končnico O pa prikazuje smiselni predmet. V skladu s posebnim pravilom navadno deležnik z O prikazuje osebo:

Ne dodamo pripone UL, ker deležniki z O sami po sebi prikazujejo osebe.

Če ne gre za osebo, ampak za stvar, dodamo pripono AĴ: skribitaĵo, legataĵo, plenumitaĵo, plaĉantaĵo. Vendar pa je, kadar je prisoten AĴ, deležniška pripona često odvečna. Navadno zadošča skribaĵo, legaĵo, plenumaĵo, plaĉaĵo.

Včasih deležnik s končnico O vendar prikazuje zadevo, ki ni oseba, ki pa izvršuje neko funkcijo, zlasti v matematiki ipd.:

Iz samostalnika, ki prikazuje osebo, navadno lahko naredimo pridevnik, ki pomeni "povezan z osebo". To ni mogoče pri samostalniških deležnikih, ker imajo deležniki s končnico A druge pomene:

Opomba: Beseda Esperanto (z veliko začetnico) je bila izvirno deležnik s pomenom "esperanta persono", a sedaj je ime jezika in je več ne smatramo za deležnik. Torej lahko naredimo pridevnik Esperanta = "rilata al la lingvo Esperanto". Beseda esperanto (z malo začetnico) pa je še vedno deležnik in še naprej pomeni "upajoča oseba".

Zložene glagolske oblike

S pomožnim glagolom esti in različnimi deležniki lahko izrazimo zelo točno različne odtenke naklona, časa, trajanja, dovršenosti itd. Preprosti glagoli z AS, IS, OS, US in U so na splošno bolj priporočljivi, a v primerih, ko želimo podrobno predstaviti dejanje, lahko uporabimo zloženo obliko. V načelu lahko kombiniramo vse oblike od esti (esti, estas, estis, estos, estu, estus) z vsemi šestimi deležniki. To nam da teoretično 36 možnih zloženih glagolskih oblik. Nekatere od teh oblik pa so v praksi komaj uporabne, ker izražajo preveč čudne ali specialne odtenke. Druge prikazujejo odtenke, ki so gotovo potrebni, a zanje često obstajajo drugi polj prikladni načini izražanja. Spodaj sledi samo nekaj zgledov:

Zložene oblike z ANT so zelo redkokdaj potrebne. One poudarjeno kažejo, da nekaj traja, medtem ko se nekaj drugega dogaja. Navadno zadoščajo preprosti glagoli. Včasih lahko uporabimo (ĝuste) tiam, da poudarimo istočasnost. Zložene oblike z INT so bolj pogosto rabljene. Lahko so koristne za prikaz, da se je neko dejanje zgodilo pred drugim. Često pa kontekst to pokaže dovolj dobro. Po potrebi lahko pomagajo izrazi z jam, antaŭe, ĵus, post kiam ali antaŭ ol. Zložene oblike z ONT so uporabne za prikaz skorajšnje ali nameravano dejanje. Tudi baldaŭ in različni glagoli lahko to pokažejo, često še bolj jasno.

Zložene oblike z IT se nekoliko razlikujejo od zloženih oblik z INT. Zložena oblika z INT vedno prikazuje dejanje, ki se je zgodilo pred drugim dejanjem. Zložena oblika z IT pa prikazuje izvršitev dejanja ali dejanje, ki je dalo rezultat. Oblika z IT lahko tako prikazuje bolj zgodnji čas kot je nek drugi, a zelo pogosto ni tako:

Včasih bi lahko nastalo napačno razumevanje, ali oblika z IT prikazuje bolj zgodnje dejanje ali dejanje, ki se je dovršilo. Tedaj si pomagajmo z dodatnimi izrazi, ki jasno kažejo čas. V praksi pa so takšna pojasnila potrebna le redko: Kiam via domo estis konstruata, mia domo estis jam longe konstruita. Estis konstruita je prej v primerjavi z estis konstruata. Antaŭe ni iradis en la lernejon kaj iom lernis, kaj poste ni estis konfirmitaj. Estis konfirmitaj je kasneje v primerjavi z iradis in lernis.

Včasih namesto uporabe esti + deležnika, spremenimo deležnik v glagol, enko kot često spremenimo druge pridevnike: estas leganta → legantas, estis legonta → legontis, estus leginta → legintus, estas legata → legatas, estos legita → legitos ipd.

Takšne oblike so čisto logične in pravilne, a so žal v praksi zelo težko razumljive. Beseda kot legintos vsebuje dozdevno preveč informacij v preveč zgoščeni obliki. Običajne zložene oblike z esti so bolj prikladne v teh redkih primerih, ko ne moremo uporabiti navadnih preprostih glagolskih oblik (legis, legos itd.).

A nekaj takšnih skrajšanih oblik se je dejansko v praksi uveljavilo. Zlasti oblike z INTUS so popularne. Preprosta oblika z US je časovno nevtralna, a mnogi vendar imajo občutek, da pogojnik z US opisuje sedanjost, in uporabljajo INTUS vedno, kadar gre za preteklost: Se mi sciintus tion, mi agintus alie. = Se mi estus sciinta tion, mi estus aginta alie. Lahko preprosto rečemo: Se mi (tiam antaŭe) scius tion, mi (tiam) agus alie.

Tudi oblike z ATAS so dokaj pogoste: Bezonatas novaj fortoj en nia organizo. = Estas bezonataj... Serĉatas nova redaktisto por la revuo. = Estas serĉata...

Trpnik

Stavke s prehodnim glagolom lahko preoblikujemo iz tvornika (običajni stavek) v trpnik. Trpnik je kakor obrnjeni način predstavitve dejanja. Kadar stavek postavimo v trpnik, se zgodijo tri spremembe:

• Predmet postane osebek (in izgubi svojo končnico N).
• Povedek postane zložena oblika glagola: esti + trpni deležnik.
• Tvorni osebek izgine ali postane prislovno določilo s predlogom de.

La knabino vidas la domon. - Deklica vidi hišo.

• la domon → la domo
• vidas → estas vidata
• la knabino → de la knabino

→ La domo estas vidata de la knabino. - Hiša je videna od deklice.

Li batis sian hundon per bastono. - Tepel je svojega psa s palico.

• sian hundon → lia hundo
• batis → estis batata
• li lahko izgine.

→ Lia hundo estis batata per bastono. - Njegov pes je bil tepen s palico.

Trpnik uporabljamo, da premaknemo pozornost od tvornega osebka k dejanju. Tudi prejšnji predmet (novi osebek) pridobi več pozornosti. Često uporabljamo trpnik, kadar govorimo o zelo splošni zadevi, ko komaj obstaja tvorni osebek.

Če hočemo ohraniti v trpnem stavku izvirni osebek iz tvornika, moramo uporabiti predlog de: Ĝi estis trovita de mia frato. = Mia frato trovis ĝin. La piano estas ludata de vera majstro. = Vera majstro ludas la pianon. Predlog de ima mnogo pomenov, a pri trpnem deležniku de navadno vedno prikazuje delujoči osebek. Če pa je vendar tveganje nesporazuma, lahko uporabimo fare de: Ĝi estis forprenita fare de mi. = Mi forprenis ĝin.

Če je osebek v trpniškem stavku odvisni stavek, nedoločnik ali količinski prislov (ali količinska prislovna besedica), mora imeti trpni deležnik končnico E: Oni interkonsentis, ke mi faru tion. → Estis interkonsentite, ke mi faru tion. Oni ordonis al mi fari tion. → Al mi estis ordonite fari tion. Oni atribuis multe (= multon) al tiu rakonto. → Multe estis atribuite al tiu rakonto. Včasih se pojavi prehodni glagol v stavku brez predmeta. Če takšen stavek postavimo v trpnik, je rezultat trpniški stavek brez osebka. Deležnik mora tudi tedaj imeti končnico E: Oni parolis pri tio. → Pri tio estis parolate.

Trpnik - izbor deležnika

Izbor deležnika v trpniku je odvisen od tega, kar želimo izraziti. Izberimo deležnik z AT, če se zanimamo za postopno trajanje dejanja ali če gre za ponavljanje dejanja. Izberimo deležnik z IT, če je bolj pomembna izvršitev ali izid dejanja. Izberimo deležnik z OT, če gre za stanje pred dejanjem.

AT

trajanje ali ponavljanje

IT

izvršitev ali izid

OT

stanje pred dejanjem

Če kolebamo med AT in IT, lahko uporabimo kontrolne izraze za ugotovitev, kateri odtenek bolj ustreza:

Če lahko dodamo iom post iom,plu kaj plu ali ree kaj ree, ne da bi čisto spremenili smisel, tedaj ustreza AT, ker iom post iom in plu kaj plu poudarjata trajanje in ree kaj ree poudarja ponavljanje.

Če lahko dodamo 1}definitive, ne da bi porušili smisel, tedaj ustreza IT, ker definitive poudarja izvršitev ali doseganje izida.

Nekateri glagoli imajo dva različna pomena in izbor deležnika je odvisen od tega, kateri od dveh pomenov je želen. Klasičen primer je glagol okupi, ki lahko pomeni ali "začeti ukvarjanje" ali "trajno ukvarjati se". Začetek je navadno trenutno dejanje in je zato zanimiva zlasti izvršitev. Ukvarjanje s čim pa je bolj dolgotrajna zadeva in je zato bolj zanimivo trajanje. Po začetku pa navadno sledi ukvarjanje oziroma pred ukvarjanjem se je navadno zgodil začetek. Zato lahko pri okupi često uporabimo obliko z AT ali z IT po okusu brez praktične razlike: Mi estas tre okupata de mia laboro. = Mia laboro nun "tenas min" (plu kaj plu), ĉar ĝi antaŭe "prenis min". Mi estas tre okupita de mia laboro. = Mia laboro (definitive) "prenis min", kaj tial ĝi nun "tenas min". Drug primer je glagol "kovri": Li kovris la plankon per tapiŝo. → La planko estis kovrita (de li) per tapiŝo. Tu gre za dokončen izid dejanja "meti sur plankon". Tapiŝo kovris la plankon. → La planko estis kovrata de tapiŝo. Tu gre za trajanje dejanja malo po malem "kuŝi sur planko". Najbolj pogosto uporabljamo oblike z IT pri glagolih kot okupi in kovri, a imamo prosto izbiro glede na zamisel, ki jo želimo izraziti.

Včasih imamo raje deležnik z AT, kadar je dejanje le teoretična možnost, ki se ne bo zagotovo ustvarila, ali kadar je dejanje zanikano ali kadar kontekst na kakšen način izniči zamisel izvršitve: Ŝi estis nun en tia aĝo, ke ŝi devis esti konfirmata. Gre le za obveznost potrditve. Ali se je odobritev zares izvršila, še ne vemo. Ili volas, ke tia aŭ alia ŝanĝo estu farata jam nun. Ali bodo spremembe izvršene, ne vemo. La unueco de Esperanto neniam estos rompata. Razbitje se ne bo nikoli izvršilo. Eĉ vulpo plej ruza fine estas kaptata. Gre za vedno veljavno načelo. Zamisel trajnosti postane torej bolj pomembna kot zamisel izvršitve. Vendar je mogoče v takšnih stavkih uporabiti tudi obliko z IT. Imamo svobodno izbiro glede na tisti odtenek, ki ga hočemo izraziti.

Pri ponavljajočih se dejanjih navadno uporabljamo AT, ker se zanimamo za ponavljanje, a včasih se lahko osredotočimo na izvršitev vsake posamezne ponovitve in uporabimo IT. Če prikažemo natančno število ponovitev, postane zamisel izvršitve bolj pomembna in tedaj po pravilu uporabimo obliko z IT: Dum la milito tiu vilaĝo estis ofte prirabata kaj bruligata. Dum la milito tiu vilaĝo estis kvarfoje prirabita kaj bruligita.

Opomba: Nekateri esperantisti ne priznavajo zgornjih načel za izbiro končnic AT in IT. Tisti esperantisti menijo, da AT pomeni kot "ĝuste tiam", in IT po njihovo pomeni le "antaŭ tiam". Uporabljajo stavke kot: Mi estis naskata en Januaro. La ŝlosilo estis perdata hieraŭ. Subite li estis trafata de kuglo. Tak jezik običajno imenujemo "atizem" (tudi "tempizem"). V navadnem esperantu uporabljamo v takšnih stavkih IT in zato često uporabljamo izraz "itizem" (tudi "aspektizem"). Vprašanje itizma in atizma dejansko določajo trije zgledi v knjigi Fundamento: Georgo Vaŝington estis naskita la dudek duan de Februaro de la jaro mil sepcent tridek dua. Li sentis sin tiel malfeliĉa, ke li malbenis la tagon, en kiu li estis naskita. Mia onklo ne mortis per natura morto, sed li tamen ne mortigis sin mem kaj ankaŭ estis mortigita de neniu; unu tagon, promenante apud la reloj de fervojo, li falis sub la radojn de veturanta vagonaro kaj mortiĝis.