K vsebini

Samostalniki so imena zadev, predmetov, pojmov, ljudi, živali, pojavov, dejanj, lastnosti, vrst, posameznikov itd. V esperantu imajo samostalniki končnico -o.

  • tablo - miza = ime predmeta
  • hundo - pes = ime živalske vrste
  • saĝo - modrost = ime lastnosti
  • amo - ljubezen = ime čustva
  • kuro - tek = ime dejanja
  • martelado - nabijanje = ime delovanja
  • Petro - Peter = osebno ime
  • Jokohamo - Jokohama = ime mesta

Za samostalniško končnico O lahko sledi končnica J za množino, in tožilniška končnica N.

tabloj tablon tablojn
hundoj hundon hundojn

Samostalniško končnico O lahko nadomestimo z apostrofom, vendar le, kadar ne sledi J ali N: hund'hundo, saĝ'saĝo, am'amo, kur'kuro, Jokoham'Jokohamo.

Uporaba samostalnikov

Samostalniki, ali pravilneje stavčni členi s samostalnikom kot glavno besedo, nastopajo v stavkih predvsem kot osebek, predmet, prislovno določilo ali zvalnik, a lahko nastopajo tudi kot dopolnilni opis ali opis povedkovega določila druge besede:

  • La bona virino trankviligis sian soifon. - Dobra ženska je potešila svojo žejo.

    Stavčni člen la bona virino, katerega vodilna beseda je samostalnik virino, nastopa kot osebek.

  • Mi vidas leonon. - Vidim leva.

    Samostalnik leonon nastopa kot predmet (in ima zato tožilniško končnico N).

  • Ludoviko, donu al mi panon. - Ludvik, daj mi kruh.

    Stavčni člen Ludoviko nastopa kot zvalnik.

  • Sur la fenestro kuŝas krajono kaj plumo. - Na oknu ležita svinčnik in pero.

    Samostalniški stavčni člen sur la fenestro nastopa kot krajevno prislovno določilo (in ima zato krajevni predlog sur).

  • La dentoj de leono estas akraj. - Zobje leva so ostri.

    Samostalniški stavčni člen de leono nastopa kot svojilno dopolnilo stavčnega člena la dentoj (in ima zato predlog de).

  • Mi estas muzikisto. - Jaz sem glasbenik.

    Samostalnik muzikisto nastopa kot povedkovo določilo osebka mi.

Samostalniške besedice

Nekatere od besedic lahko v esperantu nastopajo v povedi samostalniško, vendar nimajo končnice O. Takšni so osebni zaimki, tabelne besede z U in O, imena esperantskih črk, števniki in besedica ambaŭ.

Tudi količinski prislovi lahko nastopajo samostalniško.

Lastna imena

Popolnoma esperantizirana lastna imena imajo vedno končnico O: Anno, Petro, Teodoro, Mario... Tudi neesperantizirana lastna imena so samostalniki, a navadno nimajo končnice O: Anna, Peter, Theodore Roosevelt, Marie Curie, Deng Xiaoping. Pri takšnih imenih lahko opustimo tožilniško končnico N, celo če stavčni člen v načelu zahteva takšno končnico. Preberite bolj podrobno v pojasnila o končnici N.

Nazaj na začetek