K vsebini

Ednina pomeni, da je en. Množina pomeni, da jih je več kot eden. Množino prikažemo s končnico J. Končnico J uporabljamo pri samostalnikih, pridevnikih in pri tabelnih beseda na U in A.

Ednina Množina
(unu) tago - (en) dan (pluraj) tagoj - (več) dni
(unu) granda domo - (ena) velika hiša (tri) grandaj domoj - (tri) velike hiše
ilia granda domo - njihova velika hiša iliaj grandaj domoj - njihove velike hiše
alia homo - drug človek aliaj homoj - drugi ljudje
la unua tago - prvi dan la unuaj tagoj - prvi dnevi
iu - nek(i) iuj - nekateri
tiu homo - tisti človek tiuj homoj - tisti ljudje
tia speco - takšna zvrst tiaj specoj - takšne zvrsti
La kato estas nigra. - Mačka je črna. La katoj estas nigraj. - Mačke so črne.
Ĝi estas granda, sed bela. - Ono je veliko, a lepo. Ili estas grandaj, sed belaj. - So velika, a lepa.
Vi estas bela. - Ti si lep. Vi estas belaj. - Vi ste lepi.
Ĉiu miris pri tio. - Vsak se je tistemu čudil. Ĉiuj miris pri tio. - Vsi so se tistemu čudili.
Kia estis la respondo? - Kakšen je bil odgovor? Kiaj estis la respondoj? - Kakšni so bili odgovori?

Morebitna končnica N stoji za J: tagojn, grandajn, aliajn, nigrajn, iliajn, tiujn, neniajn.

Če pridevnik opisuje več samostalnikov, naj ima končnico J, ker je pomen množinski:

  • La tablo kaj la seĝo estas eluzitaj. - Miza in stol sta izrabljena.

    Ena miza in en stol sta dva predmeta. Oba sta izrabljena.

  • En la ĉambro estis verdaj seĝo kaj tablo. - V sobi sta bila zelena stol in miza.

    Tam sta bila (en) zelen stol in (ena) zelena miza.

V nekaterih primerih se pridevnik nanaša na samostalnik s končnico J, a opisuje po vsebini le eno od večih zadev. Tedaj ta pridevnik ne sme imeti končnice J:

  • Tie staris pluraj grandaj kaj unu malgranda tabloj. - Tam so stale številne velike (mize) in ena majhna miza.

    Čeprav se malgranda nanaša na besedo tabloj, mora biti brez J, ker opisuje le eno izmed miz.

  • Mi volas verdan kaj ruĝan krajonojn. = ...unu verdan krajonon kaj unu ruĝan krajonon. - Hočem zelen in rdeč svinčnik.
  • Venis Franca kaj Germanaj gastoj. = Venis unu Franca kaj pluraj Germanaj gastoj. - Prišli so [en] francoski in [ševilni] nemški gosti.

Množinski pridevnik skupaj z več edninskimi samostalniki lahko v nekaterih primerih naredi vtis čudne mešanice, čeprav je to čisto logično. Zamenhof se je često izognil takšni mešanici tako, da je uporabil edninski pridevnik, predvsem kadar je bil pridevnik svojilni zaimek ali kadar je šlo za več abstraktnih samostalnikov.

  • Mia frato kaj fratino = mia frato kaj mia fratino = miaj frato kaj fratino. - Moj brat in sestra.

    Zdaj imamo na splošno raje obliko miaj frato kaj fratino.

  • La simpla lernado kaj uzado de Esperanto. - Preprosto učenje in uporaba esperanta.

    Simpla je samoumeven v kontekstu pred uzado. Drugače lahko rečemo, da sta lernado kaj uzado skupaj ena misel.

Enako se je Zamenhof često izognil uporabi več edninskih pridevnikov skupaj z enim množinskim samostalnikom:

  • Estis inter la sepa kaj oka horo vespere. = ...la sepa kaj (la) oka horoj... - Bilo je med sedmo in osmo uro zvečer.

    Danes je morda priporočljivo reči inter la sepa kaj oka horoj (ali inter la sepa horo kaj la oka).

Nazaj na začetek